Kako so nekoč (in kako danes) pripravljali velikonočni zajtrk?
Zdravilišče Radenci in Perutnina Ptuj predstavila tradicijo Velike noči
Velikonočni zajtrk nekoč in danes
V hotelu Radin v Radencih sta Perutnina Ptuj in Zdravilišče Radenci pripravili posebni dogodek povezan z bližajočim se največjim krščanskim praznikom. Na velikonočnem zajtrku z zbirateljico ljudskega izročila Dušico Kunaver in še nekaterimi gosti, je bilo možno videti, kaj so nekoč in kaj danes pripravljajo v okviru omenjenega krščanskega praznika. Pa ne le to, gostje so prikazali kako se izdelujejo velikonočni okraski, različni pirhi ipd. "Z več kot stoletnim spoštovanjem tradicije in sožitja z naravo si v Perutnini Ptuj v okviru akcije Spoštujemo tradicijo prizadevamo širiti vedenje o bogastvu slovenske ljudske dediščine. Pri tem sodelujejo s priznano zbirateljico slovenskega ljudskega izročila Dušico Kunaver", je povedala tiskovna predstavnica Perutnine Ptuj, Barbara Stopinšek. Z Dušico Kunaver smo se pogovarjali predvsem o velikonočnih praznikih in tradiciji povezani s tem praznikom. Pri predstavitvi lokalnega ljudskega izročila so z velikonočno razstavo in neposrednim izdelovanjem okraskov sodelovali tudi Dom starejših občanov Radenci – Dosor, Vrtec Radenci, domačinki Ani Kosednar, ki je prikazala izdelavo pirhov s tehniko praskanja, ter Gabrijela Flisar, ki je kvačkala "oblačila" za pirhe. Prava paša za oči je bil tudi velikonočni zajtrk, ki so ga pripravili v Zdravilišču Radenci...
Jajce je prastari simbol življenja, rodovitnosti in plodnosti. Iz jajca
se razvije novo, mlado življenje, prav tako kot iz zemlje v pomladnem
času klije nova, mlada rast. Tako kot v naravi tudi podoba praznikov
ostaja v svojem bistvu nespremenjena. Prazniki so povezani s šegami,
pesmijo in praznično mizo, ki jo za praznik predpisuje ljudsko izročilo.
Bogastvo ljudske dediščine sta Dušica Kunaver in Mojca Razbornik zbrali
v knjižici Pirh - pisanica – remenka.
"Pirh, pisanica in remenka je bilo nekdaj darilo, ki so ga dobivali fantje od svojih deklet. V dneh pred veliko nočjo mnogokrat niti starši niso vedeli, komu hči pisanico piše. Če je bila Belokranjka Anka še tako lepa in če je v pesmi še tako samozavestno zapela »Mili Bože, al sem lepa!«, ji ni bilo dovoljeno, da bi fantu, ki ga je nosila v srcu, to smela povedati. Le na pisanici je smela izraziti svojo ljubezen, zato so pisanice, ta drobna ljubezenska pisemca, tako silno lepe". (Pirh-pisanica-remenka; Zbirka Naše korenine)
Dušica Kunaver: Ljubezen do vsega, kar je domače, mi je v zibelko položil moj oče
"Ljubezen do vsega, kar je domače, mi je v zibelko položil moj oče – domoljubni Kraševec. Doživel in preživel je pet vojn in jih opisal v štirih knjigah. Naslednji polet za zbiranje ljudskega bogastva so mi dali moji učenci in dijaki. Mnogo prelepih ur sem doživela v med mladimi, ko so brez diha poslušali, kako so vile napolnile Blejsko jezero, kako je Zlatorog z zlatimi rogovi razril naše gore.... Sedaj kot stara učiteljica pišem knjige v želji, da bi starši in učitelji pokazali otrokom lepoto domačih pripovedi, pesmi, šeg... da bi jim pokazali pot v neizmerno bogastvo našega ljudskega izročila, ki ni le dediščina preteklosti, ampak je dota prihodnosti!" o tem, od kje izvira ljubezen do slovenske ljudske dediščine pove Dušica Kunaver, ki se z zbiranjem ljudskega izročila ukvarja že več kot trideset let. In tudi pri Perutnina Ptuj, v sodelovanju s poznano zbirateljico slovenskega ljudskega izročila in na sodoben način širijo vedenje o bogastvu ljudske dediščine mlajšim generacijam (od pripovedk, pesmi, rekov in legend, do šeg letnega kroga in življenjskega kroga), da ne bi utonilo v pozabo. Del tega bogastva so zbrali tudi na spletni strani podjetja, K sodelovanju so povabili tudi Anjo Vogrič in Anjo Oman, ki z obujanjem slovenskega ljudskega izročila na zanimiv in sodoben način prispevata k širjenju bogastva slovenske ljudske dediščine. Že več kot stoletje s spoštovanjem tradicije in narave ter v tesnem sodelovanju z več kot 240 rejci na podeželju, v naravnem okolju Slovenije, poteka reja perutnine. Prvi v Sloveniji so pred leti v Perutnini Ptuj uvedli certificiran način reje, ki se naslanja na tradicijo reje, kot je potekala na kmečkih dvoriščih, a s skrbno nadzorovanimi koraki na poti od njive do vilice.
V času velikonočnih praznikov v avli Hotela Radin v Zdravilišču Radenci pripravljajo velikonočno tržnico, na kateri si bodo lahko gostje in obiskovalci ogledali prave rokodelske umetnine velikonočnih pirhov, izdelanih v različnih tehnikah. Otroci bodo na velikonočnih ustvarjalnicah izdelali palačinkastega zajčka, pisana jajčka in velikansko jajce želja, za shranjevanje velikonočnih dobrot pa zajčkasto vrečo. Za goste v sodelovanju z Glasbeno šolo Gornja Radgona pripravljajo tudi dobrodelni velikonočni koncert.
"Pirh, pisanica in remenka je bilo nekdaj darilo, ki so ga dobivali fantje od svojih deklet. V dneh pred veliko nočjo mnogokrat niti starši niso vedeli, komu hči pisanico piše. Če je bila Belokranjka Anka še tako lepa in če je v pesmi še tako samozavestno zapela »Mili Bože, al sem lepa!«, ji ni bilo dovoljeno, da bi fantu, ki ga je nosila v srcu, to smela povedati. Le na pisanici je smela izraziti svojo ljubezen, zato so pisanice, ta drobna ljubezenska pisemca, tako silno lepe". (Pirh-pisanica-remenka; Zbirka Naše korenine)
Dušica Kunaver: Ljubezen do vsega, kar je domače, mi je v zibelko položil moj oče
"Ljubezen do vsega, kar je domače, mi je v zibelko položil moj oče – domoljubni Kraševec. Doživel in preživel je pet vojn in jih opisal v štirih knjigah. Naslednji polet za zbiranje ljudskega bogastva so mi dali moji učenci in dijaki. Mnogo prelepih ur sem doživela v med mladimi, ko so brez diha poslušali, kako so vile napolnile Blejsko jezero, kako je Zlatorog z zlatimi rogovi razril naše gore.... Sedaj kot stara učiteljica pišem knjige v želji, da bi starši in učitelji pokazali otrokom lepoto domačih pripovedi, pesmi, šeg... da bi jim pokazali pot v neizmerno bogastvo našega ljudskega izročila, ki ni le dediščina preteklosti, ampak je dota prihodnosti!" o tem, od kje izvira ljubezen do slovenske ljudske dediščine pove Dušica Kunaver, ki se z zbiranjem ljudskega izročila ukvarja že več kot trideset let. In tudi pri Perutnina Ptuj, v sodelovanju s poznano zbirateljico slovenskega ljudskega izročila in na sodoben način širijo vedenje o bogastvu ljudske dediščine mlajšim generacijam (od pripovedk, pesmi, rekov in legend, do šeg letnega kroga in življenjskega kroga), da ne bi utonilo v pozabo. Del tega bogastva so zbrali tudi na spletni strani podjetja, K sodelovanju so povabili tudi Anjo Vogrič in Anjo Oman, ki z obujanjem slovenskega ljudskega izročila na zanimiv in sodoben način prispevata k širjenju bogastva slovenske ljudske dediščine. Že več kot stoletje s spoštovanjem tradicije in narave ter v tesnem sodelovanju z več kot 240 rejci na podeželju, v naravnem okolju Slovenije, poteka reja perutnine. Prvi v Sloveniji so pred leti v Perutnini Ptuj uvedli certificiran način reje, ki se naslanja na tradicijo reje, kot je potekala na kmečkih dvoriščih, a s skrbno nadzorovanimi koraki na poti od njive do vilice.
V času velikonočnih praznikov v avli Hotela Radin v Zdravilišču Radenci pripravljajo velikonočno tržnico, na kateri si bodo lahko gostje in obiskovalci ogledali prave rokodelske umetnine velikonočnih pirhov, izdelanih v različnih tehnikah. Otroci bodo na velikonočnih ustvarjalnicah izdelali palačinkastega zajčka, pisana jajčka in velikansko jajce želja, za shranjevanje velikonočnih dobrot pa zajčkasto vrečo. Za goste v sodelovanju z Glasbeno šolo Gornja Radgona pripravljajo tudi dobrodelni velikonočni koncert.
