Dogodki ali skupine? Na zaključni mednarodni konferenci v Ljubljani tudi mladi iz Prlekije.
Štirje mladi iz Prlekije so preživeli svoj prvi uradni delovni dan
Drugi in tretji od leve Samo Žitek in Franjo Kosi
Socialna akademija je v sodelovanju z Uradom RS za mladino in partnerji projekta ABC of Youth Work v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v četrtek, 1. marca, organizirala posvet o kakovosti v mladinskem delu z naslovom Dogodki ali skupine? Dogodka se je poleg 10 gostov iz tujine udeležilo tudi več kot 50 predstavnikov in predstavnic mladinskega sektorja iz Slovenije.
Naslov posveta Dogodki ali skupine? nakazuje dilemo, ki jo ima, vsaj v Sloveniji, velik del mladinskih delavcev. Pogosto je lažje organizirati dogodke, npr. koncerte, izlete ali delavnice, kot pa se ukvarjati z dalj časa trajajočimi skupinami mladih, ki same razvijajo in izvajajo svoje pobude. Poleg tega tudi različni razpisi za javna sredstva v ospredje postavljajo kvantitativne kazalnike, kakršno je na primer število udeležencev, zapostavljajo pa trajnost posameznega vključenega udeleženca, ki v mladinskem delu pogosto pomeni pravi kazalnik kakovosti.
V mladinskem delu vse večji poudarek na kakovosti
Poleg naslavljanja omenjene dileme je bil namen posveta tudi začeti daljši proces posvetovanja o kakovosti pri izvajanju mladinskega dela v Sloveniji ter skupaj s ključnimi deležniki nasloviti nekatere ključne, že prepoznane vidike kakovosti. Tudi Urad RS za mladino želi tej tematiki v prihodnje posvetiti več pozornosti.
Kaj pravzaprav je mladinsko delo?
Matej Cepin, vodja projekta ABC of Youth Work, je v uvodnem nagovoru izpostavil ključna vprašanja, iz katerih so izhajali pri omenjenem projektu: kaj je osnova oz. temelj mladinskega dela, ki gradi njegovo identiteto in tudi predstavlja dodano vrednost v primerjavi z ostalimi področji, v katera vstopa mlada oseba (npr. šola, obšolsko izobraževanje, ulica …).
Rok Primožič, direktor Urada RS za mladino, pa je povedal, da je Urad za mladino spodbudil oblikovanje delovne skupine Sveta Vlade za mladino, ki bo pregledala sisteme kakovosti mladinskega dela v Sloveniji in opredelila učinke mladinskega dela. To bo uradu služilo kot osnova za pripravo strategije razvoja mladinskega dela v Sloveniji.
Mladi, mladinsko delo in digitalna doba
Po uvodnih nagovorih so sledila kratka predavanja na teme:
Prvo vprašanje pri opredelitvi kakovosti je torej zakaj oz. čemu.
Marzena Ples je predstavila raziskavo, ki je nastala v okviru projekta z mladimi in mladinskimi delavci. Na osnovi citatov iz intervjujev in fokusnih skupin je skušala opredeliti odnos mladih do digitalne dobe in mladinskega dela v novih razmerah.
Ewa Krzaklewska je na slikovit način predstavila osnovne elemente t. i. kroga rasti mladinskega dela (Youth Work Growth Cycle), ki mladinskim delavcem lahko pomaga pri izboljšanju dela v organizaciji, pa tudi širše. Elementi so bili razviti v okviru projekta in tvorijo njegov osrednji rezultat.
»Biti ali ne biti digitalni mladinski delavec« ter izzive tega je prikazal Giacomo Trevisan iz organizacije Media Educazione Communita iz Vidma v Italiji. Izpostavil je, da mladi danes ne potrebujejo guruja, ki bi jih vodil skozi digitalizirano mladinsko delo, zagotovo pa potrebujejo mentorja, človeka, ki jim prisluhne tudi na digitalnih kanalih.
»Pri izgradnji sistemov kakovosti v organizacijah nam lahko pomaga tudi mentorstvo,« je na koncu drugega sklopa poudaril Sašo Kroneger, zunanji sodelavec Socialne akademije. Predstavil je mentorsko shemo, ki je nastala v okviru projekta in temelji na sistemu kakovosti Youth Work Growth Cycle.
Kako pa podpirati kakovost mladinskega dela na sistemski ravni?
V zadnjem delu pa so udeleženci, skupaj z Janezom Škuljem iz zavoda Movit, Ano Štromajer, predstavnico Mladinskega sveta Slovenije, Lauro Kranjčan, predstavnico Mreže MaMa ter Barbaro Zupan, predstavnico Urada RS za mladino, razpravljali o tem, kako kakovostno mladinsko delo podpreti tudi na institucionalni in politični ravni.
Janez Škulj je poudaril, da oblikovanje kakovostnega okvira, bodisi na ravni organizacije ali na nacionalni ravni ne pomeni, da je vsaka zgodba tudi zgodba o uspehu, zagotovo pa nam skupaj z razmišljanjem o tem, kaj so naša tveganja in kako lahko merimo učinke našega dela, pomaga pri nadgradnji našega dela. Pri tem je pomembno, še posebej, ko razmišljamo o sistemu kakovosti na nacionalni ravni, da »one size fits all« pristop običajno ne deluje. Iskanje odgovora na vprašanje, kako do pravega okvirja ali minimalnih standardov, je pot, ki nas čaka v prihodnje, je poudarila tudi predstavnica Urada RS za mladino.
Kako naprej?
Razprave o kakovosti v mladinskem delu bodo v prihodnjih letih najverjetneje prisotne na različnih ravneh, tako na organizacijski, kot tudi na lokalni, nacionalni in mednarodni. Pomembno je, da v razpravah o kakovosti sodelujejo vsi deležniki in da jih ne diktira en sam deležnik (npr. financer).
Veliko lahko naredijo organizacije same, s tem da se povezujejo v mreže ter skupaj določajo, kateri indikatorji se jim zdijo pomembni. Tako bi bilo mogoče graditi neke vrste »klube kakovsotnih izvajalcev mladinskega dela«.
Ključen pa je tudi procesni pogled na mladinsko delo. Pri njegovem izvajanju namreč ni pomembno le, koliko je bilo udeležencev in katere so bile pridobljene kompetence. V samem procesu se zgodi tudi mnogo pomembnih dogodkov, ki imajo na vključene mlade in skupnosti bistven pomen.
In tako so burno štirje mladi iz Prlekije preživeli svoj prvi uradni delovni dan…. Sedaj pa jih čakajo konkretne »akcije « v njihovi Prlekiji.
Tekst, foto: Urška Sovič, Samo Žitek
Naslov posveta Dogodki ali skupine? nakazuje dilemo, ki jo ima, vsaj v Sloveniji, velik del mladinskih delavcev. Pogosto je lažje organizirati dogodke, npr. koncerte, izlete ali delavnice, kot pa se ukvarjati z dalj časa trajajočimi skupinami mladih, ki same razvijajo in izvajajo svoje pobude. Poleg tega tudi različni razpisi za javna sredstva v ospredje postavljajo kvantitativne kazalnike, kakršno je na primer število udeležencev, zapostavljajo pa trajnost posameznega vključenega udeleženca, ki v mladinskem delu pogosto pomeni pravi kazalnik kakovosti.
V mladinskem delu vse večji poudarek na kakovosti
Poleg naslavljanja omenjene dileme je bil namen posveta tudi začeti daljši proces posvetovanja o kakovosti pri izvajanju mladinskega dela v Sloveniji ter skupaj s ključnimi deležniki nasloviti nekatere ključne, že prepoznane vidike kakovosti. Tudi Urad RS za mladino želi tej tematiki v prihodnje posvetiti več pozornosti.
Kaj pravzaprav je mladinsko delo?
Matej Cepin, vodja projekta ABC of Youth Work, je v uvodnem nagovoru izpostavil ključna vprašanja, iz katerih so izhajali pri omenjenem projektu: kaj je osnova oz. temelj mladinskega dela, ki gradi njegovo identiteto in tudi predstavlja dodano vrednost v primerjavi z ostalimi področji, v katera vstopa mlada oseba (npr. šola, obšolsko izobraževanje, ulica …).
Rok Primožič, direktor Urada RS za mladino, pa je povedal, da je Urad za mladino spodbudil oblikovanje delovne skupine Sveta Vlade za mladino, ki bo pregledala sisteme kakovosti mladinskega dela v Sloveniji in opredelila učinke mladinskega dela. To bo uradu služilo kot osnova za pripravo strategije razvoja mladinskega dela v Sloveniji.
Mladi, mladinsko delo in digitalna doba
Po uvodnih nagovorih so sledila kratka predavanja na teme:
- izzivi merjenja in zagotavljanja kakovosti v mladinskem delu,
- mladinsko delo in mladi v digitalni dobi ter predstavitev raziskave obstoječih virov s tega področja in
- predstavitev sistema kakovosti za delo s skupinami »Youth Work Growth Cycle«, avtorjev Mateja Cepina, Marzene Ples in Ewe Krzaklewske.
- učinek mladinskega dela,
- indikatorji mladinskega dela,
- orodja, s katerimi merimo kakovost in
- dejavnosti za izboljšanje kakovosti.
Prvo vprašanje pri opredelitvi kakovosti je torej zakaj oz. čemu.
Marzena Ples je predstavila raziskavo, ki je nastala v okviru projekta z mladimi in mladinskimi delavci. Na osnovi citatov iz intervjujev in fokusnih skupin je skušala opredeliti odnos mladih do digitalne dobe in mladinskega dela v novih razmerah.
Ewa Krzaklewska je na slikovit način predstavila osnovne elemente t. i. kroga rasti mladinskega dela (Youth Work Growth Cycle), ki mladinskim delavcem lahko pomaga pri izboljšanju dela v organizaciji, pa tudi širše. Elementi so bili razviti v okviru projekta in tvorijo njegov osrednji rezultat.
»Biti ali ne biti digitalni mladinski delavec« ter izzive tega je prikazal Giacomo Trevisan iz organizacije Media Educazione Communita iz Vidma v Italiji. Izpostavil je, da mladi danes ne potrebujejo guruja, ki bi jih vodil skozi digitalizirano mladinsko delo, zagotovo pa potrebujejo mentorja, človeka, ki jim prisluhne tudi na digitalnih kanalih.
»Pri izgradnji sistemov kakovosti v organizacijah nam lahko pomaga tudi mentorstvo,« je na koncu drugega sklopa poudaril Sašo Kroneger, zunanji sodelavec Socialne akademije. Predstavil je mentorsko shemo, ki je nastala v okviru projekta in temelji na sistemu kakovosti Youth Work Growth Cycle.
Kako pa podpirati kakovost mladinskega dela na sistemski ravni?
V zadnjem delu pa so udeleženci, skupaj z Janezom Škuljem iz zavoda Movit, Ano Štromajer, predstavnico Mladinskega sveta Slovenije, Lauro Kranjčan, predstavnico Mreže MaMa ter Barbaro Zupan, predstavnico Urada RS za mladino, razpravljali o tem, kako kakovostno mladinsko delo podpreti tudi na institucionalni in politični ravni.
Janez Škulj je poudaril, da oblikovanje kakovostnega okvira, bodisi na ravni organizacije ali na nacionalni ravni ne pomeni, da je vsaka zgodba tudi zgodba o uspehu, zagotovo pa nam skupaj z razmišljanjem o tem, kaj so naša tveganja in kako lahko merimo učinke našega dela, pomaga pri nadgradnji našega dela. Pri tem je pomembno, še posebej, ko razmišljamo o sistemu kakovosti na nacionalni ravni, da »one size fits all« pristop običajno ne deluje. Iskanje odgovora na vprašanje, kako do pravega okvirja ali minimalnih standardov, je pot, ki nas čaka v prihodnje, je poudarila tudi predstavnica Urada RS za mladino.
Kako naprej?
Razprave o kakovosti v mladinskem delu bodo v prihodnjih letih najverjetneje prisotne na različnih ravneh, tako na organizacijski, kot tudi na lokalni, nacionalni in mednarodni. Pomembno je, da v razpravah o kakovosti sodelujejo vsi deležniki in da jih ne diktira en sam deležnik (npr. financer).
Veliko lahko naredijo organizacije same, s tem da se povezujejo v mreže ter skupaj določajo, kateri indikatorji se jim zdijo pomembni. Tako bi bilo mogoče graditi neke vrste »klube kakovsotnih izvajalcev mladinskega dela«.
Ključen pa je tudi procesni pogled na mladinsko delo. Pri njegovem izvajanju namreč ni pomembno le, koliko je bilo udeležencev in katere so bile pridobljene kompetence. V samem procesu se zgodi tudi mnogo pomembnih dogodkov, ki imajo na vključene mlade in skupnosti bistven pomen.
In tako so burno štirje mladi iz Prlekije preživeli svoj prvi uradni delovni dan…. Sedaj pa jih čakajo konkretne »akcije « v njihovi Prlekiji.
Tekst, foto: Urška Sovič, Samo Žitek
