95-letni Ferdinand Rantaša predstavlja svoje radie

Tudi letos je sredi junija potekala vseslovenska prireditev "Noč muzejev", s katero so muzeji in galerije želeli širši javnosti predstaviti kulturno dediščino Slovenije. Aktivnostim ob dogodku, ki je letos potekal že šestnajsto leto in prvo pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije, se je pridružilo kar 59 krajev in 71 kulturnih ustanov iz cele Slovenije. Tudi v Pomurju so se lahko obiskovalci odpravili na ogled zanimivih razstav, ali se udeležili strokovnih vodstev po razstavah, predavanj ali otvoritev. Nekaj posebnega se je odvijalo v muzeju Špital v Gornji Radgoni, kjer so odprli razstavo Radii iz cikla Zbiralci, na kateri predstavljajo nekaj najbolj zanimivih radijev iz bogate zbirke 95-letnega Ferdinanda Rantaše. Trenutno jih ima okoli 110, nekoč pa jih je bilo že več kot 300.

Kot je ob otvoritvi razstave povedala njena avtorica Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, se je v petdesetih letih 20. stoletja začela elektrifikacija podeželja na skrajnjem severovzhodu države, kar so mnogi sprejeli prijazneje kot kasneje telefone. "Prvotno je bila elektrika uporabljena v gospodinjstvih za razsvetljavo, le posamezniki so jo uporabljali tudi za pogon kmetijskih strojev. Radie so prva gospodinjstva začela kupovati v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, televizorje 20 let kasneje. Ti aparati so postali prostor druženja, saj so se ob radiu in televizorju družili tudi ostali vaščani".

V petdesetih letih 20. stoletja izdelal manjši električni avto

Ferdinand Rantaša, rojen 8.1.1923 se je sicer izučil za avtomehanika in popravljalca pranih kotlov oz. lokomobil, in sicer pri znanem mojstru avtomehaniku Kozarju v Gornji Radgoni. Iz te zaplenjene delavnice, je nastal Avtoremont, pozneje Avtorgadgona, oz. današnji Arcont. Kot pomočnik avtomehanične stroke je hitro napredoval. Nekaj časa je kot pomočnik delal pri svojem mojstru Kozarju. Kot avtomehanik je med 2. svetovno vojno delal v graški tovarni Puch. Po vojni se je vrnil v Gornjo Radgono, kjer si je v družinski hiši uredil radijsko delavnico. Ferdinand se je okrog leta 1950 pripeljal s svojim prvim avtomobilom Stayer Baby, iz mesta na podeželje. Prvi avto je sam izdelal okrog leta 1956 in to iz posameznih delov, ki jih je kupoval v Mariboru in Gradcu; za luči je uporabil predelane steklenice parfuma. Še nedokončani avto je odkupil v Sloveniji živeči Američan in z denarjem si je mojster kupil hišo v Mariboru. V petdesetih letih 20. stoletja je izdelal manjši električni avto, s katerim se je vozil njegov sin. Kamor sta prišla je bilo veliko začudenih gledalcev, saj so verjeli, da otrok nožno poganja avto. Električni avto je dosegel 40 km/h.

Nekoč je v zbirki imel nad 300 radiev

V Elradu, katerega ustanovitelj je bil, je Ferdinand kot radiotehnik po 2. sv. vojni začel izdelovati radijske aparate. Sam je radie izdeloval tudi doma; posamezne dele je kupoval v Mariboru in Gradcu. Leseno ohišje mu je izdeloval radgonski mizarski mojster Mesarič. Prvi radio je izdelal ko je bil star 25 let. Za radio, ki ga je izdelal in prodal, si je kupil gradbeno parcelo v Radencih, kar pove, kako vreden je nekoč bil radio. Malokdo si je lahko kupil radio, v trgovinah so bili zelo dragi, pa tudi malo jih je bilo. Večji kmetje, na podeželju, so imeli že radie na baterije, ki jih je bilo potrebno po treh tednih menjati oziroma na novo napolniti. Zato je eden izmed njih Ferdinandu od veselja, da radio zopet dela, vsakič, ko mu je prišel napolniti baterijo, v zahvalo dal zaseko in klobase. Nekoč, za praznik 1. maja je iz svojega radia ozvočil mesto, saj je na svojem kolesu na krmilo - balanci prevažal in poslušal prenosni radio na baterije, kuferradio. Ko je začel popravljati radie in jih izdelovati, jih je začel tudi zbirati. V svoji zbirki jih ima trenutno približno 110, med njimi tudi radio, ki ga je izdelal sam. Nekoč pa jih je imel nad 300. 

Sicer pa, gotovo so vsaj na severovzhodu države redki ljudje s tako bogato in pestro življenjsko potjo, kot je to primer s Ferdinandom Rantašo, ki jesen življenja preživlja v prleški vasici Drakovci, in ki je v začetku leta vstopil v 96-letnico plodnega in ustvarjalnega življenja. Njegovo ustvarjalnost in konjičke poznajo mnogi, predvsem starejši ljudje iz slovenske in avstrijske Štajerske, iz Prekmurja in tudi od drugod. Posebej so pomembni njegovi dosežki na področju ohranjanja kulturne dediščine, najbrž pa le redki vedo, da je prav Ferdinand Rantaša eden ustanoviteljev nekoč radgonskega gospodarskega velikana Elrada.

Med drugim ga imenujejo tudi "Prleški Tesla"

Seveda je zraven še veliko drugih dosežkov človeka, ki danes živi ob rojstni hiši, sedaj hiški-muzeju, v lepi hiši s sinovo družino. Veliko je zanimivih zgodb iz Ferdovega življenja, saj ga med drugim imenujejo tudi "Prleški Tesla". Dokaj vitalnega Prleka, ki mu nekoliko pešata le sluh in vid, je nekoliko prizadelo, ko so mu prepovedal voziti, saj se je še kakšno leto nazaj, brez vseh ovir, s svojim dobrih 30 let starim mercedesom, odpeljal ne le do Radgone, temveč tudi do Maribora ali Gradca. Sam je sicer obnovil, posodobil in vozil nad 250 starodobnikov najrazličnejših znamk, od mopedov, do motorjev in avtomobilov...

Ferdinand Rantaša je obiskoval OŠ pri Mali Nedelji. Starša sta imela srednje veliko posest, saj so redili živino, imeli pa so tudi konje. V hiši, h kateri je spadal tudi mlin v Biserjanah, se je rodilo pet otrok. Ker je imel oče tudi kovaško-ključavničarsko delavnico, je Ferdinand ob delu z očetom v delavnici dobil navdušenje za mehanikarski poklic... Tudi sedaj, ko je že 35 let v pokoju del svojega prostega časa namenja zbirki starih motorjev in radijskih sprejemnikov. Z motorji je bil povezan celo življenje. Spomini nanje so ostali v njegovi glavi in tudi na fotografijah. Ostala so tudi mnoga priznanja in nagrade, ki jih je prejemal doma in po svetu. Ferdo se spominja tudi številnih zmag na moto dirkah, in zanimiva je anekdota nastala leta 1952, ko je osvojil tri prva mesta na dirki na Cvenu. Vozil je motor DKW 350, ki si ga je priredil za dirke. Ko je domov prinesel tri lovorove vence, ki jih je dobil kot trikratni zmagovalec, mu je žena dejala: »Kaj nisi imel kakšne boljše ideje, da bi kupil kaj boljšega, ne pa te lovorove vence«. Seveda revica ni vedela, da gre za nagrade za zmagovalce...