Izpostavili ogorčenje, da se najboljša kmetijska zemljišča prodajajo tujcem za industrijsko dejavnost

Ptujska območna enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je skupaj s Sindikatom kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije in Društvom podeželske mladine Spodnje Podravje v ponedeljek, 27. avgusta, na 56. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni organiziralo novinarsko konferenco: Kdo naj slovensko zemljo obdeluje v bodoče?

Prisotni so poudarili, da slovenska zemlja mora ostati v slovenski lasti, izpostavili pa so ogorčenje, da se najboljša kmetijska zemljišča prodajajo tujcem za industrijsko dejavnost. V želji, da pride do sprememb so analizirali stanje in pripravili predloge, ki bi vodili k spremembi zakonodaje na področju kmetijskih zemljišč.

Kot je dejal direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek, ki je bil vodja delovne skupine za pripravo predlogov, izračuni kažejo, da bi morala povprečna družinska kmetija za tri zaposlene oz. njihove plače obdelovati vsaj 50 hektarjev kmetijskih zemljišč, pri trajnih nasadih, jablanah in vinogradništvu pa bi družinska kmetija potrebovala vsaj 20 hektarjev trajnih nasadov. Bistveno več površin, tudi do 100 hektarjev, bi potrebovale poljedeljske družinske kmetije.

Rebernišek je dejal, da bi bilo zaradi izredno nizke samooskrbe ter iz vidika nacionalne varnosti pridelave hrane smiselno, da ima država večji vpliv na zakup državnih kmetijskih zemljišč, zato bi bilo v ta namen smiselno dopolniti zakonodajo, ki ureja to področje. Sklad kmetijskih zemljišč mora, tako meni delovna skupina, delovati v interesu nacionalne varnosti pridelave hrane in voditi aktivno politiko pri zaokroževanju zemljišč, formiranju družinskih kmetij in varovanju najboljših kmetijskih površin.

Rebernišek je povedal, da je na podlagi analize potrebnih zemljišč za družinsko kmetijo smiselno določiti zgornjo mejo državnih kmetijskih zemljišč. Za družinske kmetije predlagajo zgornjo mejo zakupa državnih kmetijskh zemljišč pod ugodnimi pogoji 50 hektarjev, za trajne nasade pa 20 hektarjev. Za pravne osebe, ki so imele v zakupu državna kmetijska zemljišča pred prenosom le-teh na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, predlagajo zgornjo mejo 500 hektarjev.

Na podlagi opravljene analize slovenski kmetje apelirajo, da se čim prej zaščiti in kontrolira promet najboljših kmetijskih zemljišč, da le-ta ne bi prešla v preveliki meri v tujo lastnino.