Grafike Lojzeta Logarja pred 15. leti v Kraljevu

Pred dnevi smo na spletnih straneh »Prlekije« poročali o poimenovanju sejne sobe - spominske sobe Kajetana Koviča in Lojzeta Logarja v prostorih Občine Radenci. Tokrat naj spomnimo, da je pred petnajstimi leti, 11. novembra 2003, bila v Kraljevu organizirana prva mednarodna likovna razstava v izmenjavi med Srbijo in Slovenijo po razpadu Jugoslavije. To je bila razstava grafik Lojzeta Logarja v Galeriji Vladislav Maržik v Kraljevu, v dneh od 11. novembra do 14. decembra 2003.

Razstavo je tedaj v okviru prireditev »Dnevi Maribora v Kraljevu (11. do 14. november 2003)« organiziral Rade Bakračević iz Radencev, častni konzul Republike Srbije v Sloveniji. Z razstavo se je obeležilo 40-letnico uspešnega ustvarjanja akademskega slikarja in priznanega slovenskega grafika Lojzeta Logarja iz Radencev. Sicer kulturni javnosti v Kraljevu Lojze Logar ni bil več neznan, kajti dve desetletji prej je uspešno sodeloval na slikarski koloniji Studenica, ki jo je organiziral Rade Bakračević.

Ob razstavi leta 2003 je Rade Bakračević izdal tudi specialni katalog z desetimi Logarjevimi grafikami, na otvoritvi razstave pa je bil še Marjan Pungartnik iz Maribora, generalni tajnik Zveze kulturnih društev Maribora, a Marko Petrović, predsednik Občine Kraljevo je tedaj med drugim dejal: »...Logarjeva razstava v Kraljevu je uradno prva mednarodna razstava med Srbijo in Slovenijo po razpadu Jugoslavije...«

O Lojzetu Logarju in njegovem ustvarjanju je tedaj med ostalim zapisal avtor razstave Rade Bakračević: ...»Logarjeva umetnost je izrazito miselno usmerjena, refleksivna, njen pomen pa je v vzpostavljanju osebnega odnosa. Intenziven kolorit in poudarjeni kontrasti vnašajo v Logarjeve slike čutni naboj. Logar je na začetku ustvarjal v slogu ekspresivne figuralike, sledila je konceptualna faza. Prezrte slike, v osemdesetih letih pa je razvil osebno različico slikarskega in grafičnega izraza. Njegovi slikarski koncepti se ves čas gibljejo na robu možnih odreditev, prehajajoč iz sfere potencialnega, mimetičnega v čisto znakovnost in nasprotno. Način branja slik je odvisen od načina investiranja lastnega pogleda v videno in vidljivo...«