Kako bi županski kandidati izboljšali turizem v občini in turistični položaj Jeruzalema?

Pred lokalnimi volitvami, ki bodo 18. novembra, smo kandidatom za župana oz. županjo v Občini Ljutomer zastavili pet vprašanj, ki se nanašajo na družabno življenje, mlade, gospodarstvo, turizem in okolje v občini.

Četrto vprašanje se je glasilo:

Kako bi na turističnem zemljevidu še bolj izpostavili Jeruzalem in kakšne rešitve vidite za večjo vključenost dvorca Jeruzalem v ponudbo? Kje vidite še neizkoriščen potencial Jeruzalema in kaj bi se v smislu turizma lahko v občini še bolje izkoristilo?

Spodaj objavljamo odgovore kandidatov po vrstnem redu, kot bodo na volilnem lističu. Odgovori so nelektorirani, objavljeni tako, kot so bili k nam poslani. Kandidate smo sicer pozvali, da v odgovorih ne navajajo programov političnih strank, ki (če) jih podpirajo pri kandidaturi, ampak naj zapišejo izključno osebno mnenje in predlagano rešitev na katero se nanaša vprašanje. Zadnje vprašanje in odgovore bomo objavili v petek.

Dejan Karba

V Jeruzalem (ki si brez dvoma zasluži tablo na AC pred izvozom Vučja vas) smo Prleki prek raznih projektov znosili že čez dober milijon evrov, česar s prostim očesom ne vidimo ravno. Jeruzalem so na oder turizma v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavile terase, ki jih je največji obdelovalec površin P&F zadnja leta zaradi ekonomičnosti poslovanja spremenil nazaj v vertikale, kar ni dobro. Ta trend je treba odločno zaustaviti.

Jeruzalem potrebuje dobro zgodbo, potrebuje nekaj takšnega, kar je v Lendavi stolp. Kako že je prišlo do tistega stolpa? Z razpisom oz. z natečajem idej! Gremo, Prleki, naredimo »brainstorming« in garantiram, da za Jeruzalem odkrijemo rešitev!

Je pa, ko je govora o Jeruzalemu, potrebno zapreti odprte stvari z ormoško stranjo. Torej tudi okrog Dvorca, ki ga vidim kot protokolarno/nastanitveni objekt v solastništvu, denimo, novomeške Krke. Cerkvico Žalostne Matere Božje je potrebno izstreliti v sfero tistih svetih znamenj oz. svetišč, ki so po državi med najbolj obiskanimi. Morda v sodelovanju z največjimi verskimi skupnostmi države prav na Jeruzalemu vzpostavimo ekumensko točko, iz katere bodo v svet romali pozivi k sodelovanju, spravi in miru. Z nekaterimi škofi RKC in predstavniki Evangeličanske cerkve sem že govoril o tem, ideja je izredno pozitivno srejeta.

Na področju turizma v celotni občini se moramo podobno, kot z gospodarstveniki, vsesti dol ter doreči dogovor o participaciji vseh. Naj karikiram: Cvenski ocvirki morajo biti na prodaj na Jeruzalemu in tukajšnje vino mora polniti police v Babincih! Sklenitev obroča vseh ponudnikov je nujna in če je na področju vina s cvičkom uspelo Dolenjcem, ne vidim razloga, da nam ne bi s šiponom.

Vsekakor je nujno potrebna reaktivacija lokalne turistične organizacije, ki jo mora voditi preverjena stroka, ne pa nek naključni zainteresiranec.

Naša občina v bistvu že sedaj ponuja izobilje turističnih zgodb: tukaj so znamenite konjske dirke, pa 1.slov.tabor, Franc Miklošič in še bi lahko naštevali. Za nameček smo obdani še s čudovito pokrajino, ki je dobro geografsko umeščena, in ki jo naseljujejo gostoljubni in sposobni ljudje. Vse to je recept za izjemni kulturni in turistični potencial, ki ga najbrž ne premore nobena druga občina v Sloveniji!

A za uresničitev teh ambicij je potrebna premišljena, sodelovalna in vizionarska politika s sposobnimi ljudmi, ki bo končno vzpostavila primerno in dolgoročno podlago za tak turistični preboj naše Prlekije.

Gregor Žižek

Obvezno je potrebno ustanoviti javni zavod za turizem, tak, kot je že bil. In na njegovi platformi razvijati produkt in blagovno znamo Jeruzalem Slovenija naprej. Iz lastnih izkušenj vem, da lahko javni zavod deluje odlično in z dodano vrednostjo. Prepričan sem, da bi javni zavod v prihodnje tudi dobro vodil Dvorec Jeruzalem kot občinsko lastnino.

Sam dvorec Jeruzalem bi moral v svojo ponudbo vključiti wellness program, kongresni turizem, vrhunsko kuhinjo ter izbor kvalitetnih vin. V navezavi s tem pa izkoristiti bližnjo vinoteko, kjer bi gostje lahko kupovali prej ponujeno vino v hotelu.

Potrebno je obnoviti park ob dvorcu ter dodati vsebino (poletni festivali - gastronomski, glasbeni, literarni in podobno). Odličen ambient za festival klasične glasbe.

Za razvoj turizma je potrebna izgradnja in obnova turistične infrastrukture (kolesarske steze, pločniki, obnova cest), ki mora povezovati turistične deležnike (ponudnike), saj bo le tako izkoriščena v popolni meri.
Bivši vrtec v Gresovščaku preurediti v hostel in ga hkrati izkoriščati za šolske in izven šolske dejavnosti - kot učilnica na prostem.

Bolj bi se moral izkoristiti športni turizem, le ta je bil do leta 2016 dokaj v vzponu, s tem letom pa je upadel, saj sta bil likvidirana dva dejavnika - zavoda, ki bi lahko peljala zgodbo o uspehu športnega turizma naprej.

Če smo že zelena destinacija bi obvezno morali urediti prevoze (mini avtobus na električno pogon) med večjimi turističnimi ponudniki - termami ter ponudniki (turistične kmetije, vinoteke, vinotoči, domača obrt....).

Urediti postajališče za avtodome v centru Ljutomera in hkrati razmišljati o ureditvi manjšega avtokampa na Jeruzalemu ali pod njim.

K razvoju turizma veliko pripomore kasaštvo ter kasaški muzej, katerega bi bilo potrebno še bolj promovirati. Slišimo celo ideje o filmskem muzeju, kar v celoti podpiram. Sem pa tudi za popolno obnovitev in razširitev mestnega muzeja, ki bi v svojo ponudbo lahko dodal gostovanje muzejskih zbirk iz muzejev po Sloveniji in širše.

Tudi parke (Park 1. slovenskega tabora, Park Rudolfa Maistra) bi bilo potrebno bolj izkoristiti, na primer s postavitvijo forma vive. Del dogodkov in primernih prireditev, kot na primer razni koncerti, bi se moralo odvijati v parkih.

Na kopališču je potrebno urediti primerno restavracijo, eventuelno mini kamp (šotori) ter postavitev tobogana. V prihodnje pa je potrebno razmišljati tudi o bazenih z geotermalno vodo.

Maksimiljan Gošnjak

Za področje turizma je potrebna celostna strategija, timsko delo, drznost in povezanost vseh področij, ki turizmu lahko dvignejo vrednost. Z ukinitvijo zavoda za turizem je bil narejen korak nazaj, zato bo to področje treba sistemsko urediti, Jeruzalem pa povezati z Ljutomerom, njegovim trgom, bogato zgodovino in kulturo (prvi slovenski tabor, filmski zapis, kasaštvo, zgodovina obrti), domačo kulinariko itd. Po domače povedano - turizem mora zadihati na področju celotne občine, Jeruzalem kot naš največji biser, pa je potrebno razvijati tudi z drznimi projekti (zipline z Jeruzalema, itd), da bo pritegnil čim več turistov. Dvorec Jeruzalem je veliki potencial, trenutno žal neizkoriščen, ker pa je Občina Ljutomer samo lastnik stavbe, obnovitev dvorca, kakor tudi zgradbe v kateri je TIC Jeruzalem, pa je povezana z najemnikom dvorca, bo treba ta problem reševati vzajemno. V tem momentu zato kot kandidat za župana lahko samo rečem, da je potrebno s strani občine narediti vse, da bo dvorec ponovno zaživel, skupaj s tistimi, ki so vložili veliko sredstev v obnovo dvorca.

Razvoj turizma v Ljutomeru vidim v petih stebrih: Jeruzalem, konjeništvo, bližina termalni vrelcev, bogata zgodovina in kultura, lokalna kulinarična ponudba, saj mora ta imeti učinke tudi na številna druga področja, da bo držal rek: »Turizem smo ljudje«.

Mag. Olga Karba

Turizem je področje, ki se je izboljšalo, v zadnjih dveh letih ponudniki beležijo več nočitev. Pridobili smo znak zelene destinacije Slovenian Green Destination, ki potrjuje našo naravnanost k trajnostnemu turizmu. Vzpostavili smo register turističnih podnunikov in delamo na razvoju blagovne znamke.

Med ukrepe, ki se izvajajo in jim ostajamo zavezani v prihodnje, velja izpostaviti:

1. širitev turistično informacijske dejavnosti (TIC)

Poleg TIC Ljutomer, ki ga neposredno zagotavlja občina, je z zunanjim ponudnikom urejeno delovanje TIC Jeruzalem. Želimo pa razširiti TIC v Malo Nedeljo.

2. povezovanje občine v celovito destinacijo

Občina je turistično zanimiva z različnih vidikov in tradicij. Od tega, da je taborsko mesto z bogato zgodovino konjeništva, inovativnosti, kulture, filma, do našega vinogradniškega izročila, zdraviliškega turizma in prleške kulinarike. Vse to so gradniki, ki jih bomo povezovali v nove turistične pakete, kolesarske povezave, pomagali ponudnikom in resnim investitorjem. V tej smeri se pripravlja Akcijski načrt za trajnostno turistično destinacijo Ljutomer-Jeruzalem, ki bo vseboval kriterije in smernice za oblikovanje turistničnih produktov. En tak primer je tudi predlog t.i Interreg projekta za ureditev kolesarskih poti, nastala je idejna zasnova nove prometne ureditve na Jeruzalemu, podpiramo namestitev info-terminalov na lokacijah, ker je to koristno in ni smiselno imeti TIC točk.

3. sodelovanje s partnerji pri projektih razvoja turistične podnube

Skupaj z Lokalno akcijsko skupino Prlekija in razvojnimi agencijami vstopamo v projekte, ki neposredno ali tudi posredno pomagajo turistični dejavnosti. Na primer projekt JEM LOKALNO 2, ki vzpodbuja povečanje deleža lokalne hrane v javnih ustanovah in podpira lokalne pridelovalce, hkrati pa omogoča kakovostnejšo hrano v šolah, zmanjša količine zavržene hrane in spodbuja več telesne aktivnosti. Vključeni smo tudi v pripravo Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki jo pripravlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v skladu z Zakonom o spodbujanju razvojnega turizma.

Vsi ti ukrepi imajo cilj, da dosežemo premik iz tega, da nas gostje poznajo po kvaliteti, a so veseli nižje cene, v to, da vsi, ki pridejo v naše kraje, prepoznajo vrednost tega kar ponujamo in imajo na voljo ponudbo, za katero bodo pripravljeni plačati več ponudnikom turističnih dejavnosti. Takšna ponudba je že danes marsikje po občini na voljo, v prihodnje jo bomo spodbujali in povezovali v celoto, jo pomagali oglaševati na sodobne načine, v partnerstvu z turističnimi organizacijami.

Nedavno je bil izdelan tudi koncept turistične predstavitve mesta in posodobljena je bila oprema v parku 1. slovenskega tabora, torej nove razlagalne table in prenovljen je bil dotrajani vrt, ki je namenjen izobraževanju obiskovalcev o različnih vrstah zelišč, značilnih za naše območje.

Seveda je en pomemben cilj in vodilo urejanja turističnih lastnosti občine tudi to, da se imamo bolj fajn tudi domačini, ob sprehodih, izletih, preživljanju časa z družino in prijatelji. Ureditev turistične destinacije naj je hkrati pridobitev tudi za občanke in občane, ne le goste.

Andrej Vršič

Jeruzalema trenutno ni na nobenem turističnem zemljevidu, zato ga ne morem »še bolj« izpostaviti. Zadnja tri leta se ni vlagalo v trženje znamke Jeruzalem Slovenija, tako kot se je to delalo 15 let pred ukinitvijo zavoda za turizem LTO Prlekija Ljutomer. Rezultat tega pa že spremljamo po medijih zadnjih nekaj dni! Ormožanci nam »kradejo« edinstveno možnost trženja in marketinški pristop pod imenom Jeruzalem Slovenija. Brez nujnega ukrepanja in povezovanja, bomo izgubili bitko za Jeruzalem, še preden se bo zares začela.

Spletno mesto www.jeruzalem.si, ki je bilo vrsto let znana domena za iskanje turistične ponudbe naše občine, prevedeno v 9 jezikov, ne obstaja več. Če danes iščeš informacije pod to domeno, si preusmerjen na občinsko spletno stran, ki je SAMO v slovenskem jeziku. Kdor ne zna slovensko, se tako ne more informirati preko omenjene spletne strani. Tovrstno spletno trženje Jeruzalema preko zelo pomembnega kanala, je marketinški samomor! Naš interes mora biti, da Jeruzalem predstavljamo večjezično, kajti le tako bodo k nam prihajali tudi turisti iz sveta in Evrope.

Za ponovno vrnitev Jeruzalema na svetovni turistični trg se je potrebno lotiti strateškega in sistematičnega trženja blagovne znamke Jeruzalem Slovenija. Edina prava oblika za  to je ponovna vzpostavitev javne službe na področju turizma v obliki zavoda, z zaposlenimi turističnimi strokovnjaki in ne občinskimi delavci, ki bodo celovito in s sodobnimi, prodornimi trženjskimi orodji tržili celotno turistično ponudbo in povezovali  vse ponudnike Občine Ljutomer z ostalimi občinami in svetom.

in kakšne rešitve vidite za večjo vključenost dvorca Jeruzalem v ponudbo?

Lastnica Dvorca Jeruzalem je še vedno Občina Ljutomer, ki pa v nekaj letih ni bila sposobna urediti razmerja med Občino, najemnikom in podnajemnikom, kar je posledično povzročilo padec kakovosti storitev. Dvorec Jeruzalem je bil nekoč reprezentativen objekt, sedaj pa s svojo ponudbo ne izpolnjuje svojega poslanstva. Današnji turist zahteva kakovostne storitve, ki jih Dvorec ne more zagotoviti.

Rešitev: Dvorec Jeruzalem mora ostati v lasti Občine Ljutomer, ki mora poiskati drugega najemnika, ki bo dvignil kakovost ponudbe Dvorca ga vključil v turistično ponudbo, kot osrednjo točko Jeruzalema poleg romarske cerkvice Žalostne Matere božje, ki je zaenkrat edini magnet za turiste, katerih je v Jeruzalemu vsako leto manj, kar je posledica slabe strateške in sistematične promocije, slabo urejenih poti in označb. Zanemarili smo pomembnost čistoče in urejenosti; ni klopi, košev za smeti, informacijskih tabel, razglednih točk in dodatne kulinarične ponudbe pri domačinih. Nenazadnje je Dvorec Jeruzalem tudi čudovit protokolaren objekt, širiti moramo trend porok in podobnih dogodkov, ki lahko koristijo slikovito kuliso v svoj prid. Tudi občinski prazniki in dogodki - zakaj bi le-ti vedno bili le v Domu kulture, ali na Glavnem trgu?

Kje vidite še neizkoriščen potencial Jeruzalema

Svetovno znano ime JERUZALEM je povsem neizkoriščen potencial, saj se zadnja leta imena Jeruzalem Slovenija ni uporabljalo v tržne namene. Posledica tega je zmanjšana turistična prepoznavnost naše občine. Že samo črka J ima neprecenljivo vrednost, kaj šele IME v celoti, ki smo ga povsem neupravičeno zanemarili.

Ne smemo več dopuščati, da prepoznavne vijugaste terasaste gorice spreminjajo v vertikale, saj s tem povzročamo, da krajina izgublja svojo edinstveno svetovno prepoznavnost in lepoto. Občina mora doseči prepoved uničevanja teras ob glavnih turističnih poteh! Vinogradniki morajo prodajati vino pod znamko Vino iz Jeruzalema. Povzdigniti moramo naše vinogradnike in vina, jim pomagati pri promociji in izgradnji svojih kapacitet. Uvajati moramo vinski turizem, z različnimi prireditvami tekom celega leta, ne le ob času trgatev in Martinovanja. Idejno moramo postati drzni in se dvigniti nad ostale ponudnike - zakaj ne bi v Jeruzalemu imeli adrenalinskega parka, ali ekstravagantnega zip line, vinske fontane ali steklenega stolpa? Ostalim drznim idejam smo se smejali, danes pa vidimo, da so bile smiselne za razvoj turizma (npr. Vinarium ali Panonsko morje).

in kaj bi se v smislu turizma lahko v občini še bolje izkoristilo?

VINO. Ljutomer je občina znana po vinih iz različnih vinogradniških območij - od jeruzalemskih do Slovenskih goric! Izkoristimo potencial za združevanje pod enotno prodajno znamko Ljutomerčan, ki je nekdaj bil dovolj dober za angleški dvor, danes pa nanj popolnoma pozabljamo. V naši sredini propada Ljutomerska klet. Trenutni lastnik nekoč svetovno znane Ljutomerske kleti ni zainteresiran za razvoj kleti  v turistične namene. Govori se, da se klet prodaja in želim si, da bo novi lastnik prepoznal tudi njen turistični potencial.

BIOTERME MALA NEDELJA. Naše edine terme, ki jih moramo prednostno razvijati v sinergiji z lastniki, jih trženjsko povezati z Ljutomerom in Jeruzalemom ter ustvariti enovito destinacijo. Pri tem jim mora občina nuditi predvsem osnovna sredstva kot so ustrezna infrastruktura - cestne povezave, pločnike in javno razsvetljavo ter prisluhniti pri nadaljnjem širjenju kapacitet.

HOTEL JERUZALEM. Brez ponavljanja, mora ostati hotel.

ŠPORTNI TURIZEM. Dvorana ŠIC in drugi športni objekti v občini, v povezavi in organiziranosti kot podlaga za razvoj športnega turizma z zimsko letnimi pripravami športnih ekip. Vključiti v športni turizem tudi ribolov in lovstvo, kot potencial za privabljanje dodatnih turistov. Gezove jame, ribniki in ostala vodna področja nudijo možnosti za razvoj tovrstnega turizma.

KULINARIKA. Prleška tünka je zaščiten prehrambeni proizvod na ravni EU z geografskim poreklom, razvijati kulinarične zgodbe, kar se trenutno počne s prleško gibanico. Promovirati prleško kulinariko, naše odlične ponudnike z vrhunsko kuhinjo.

IN ŠE:

Uvesti moramo kolesarske steze (asfaltne in naravne), jih povezati s sosednjimi občinami, s katerimi se moramo povezovati tudi pri omenjenih drznih projektih z namenom sofinanciranja ali pridobivanja neprofitnih sredstev.

Vodenje in organiziranje zaključenih turističnih skupin morajo prevzeti certificirani lokalni turistični vodniki, in ne zgolj tisti, ki ima 5 minut časa. Zagotoviti je potrebno nova delovna mesta za tiste, ki so pripravljeni delati v turizmu, v eni izmed najlepših in dinamičnih panogah, kar sem jih spoznal.