V ospredju praznovanje 70-letnice

V svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med njimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja - 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi enotni v isti smeri - naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo - to je zeleno - barvo svojih lovišč.

Temu načelu razumevanja in delovanja lovstva, ki ga je zapisal pred več kot 100 leti dr. Ivan Lavrenčič se radgonski lovci trudijo slediti še danes. Tisočletja je lov kot vseobsegajoča oblika življenja s skrivnostjo obdajal človeško vest in zavest. "Brez razmišljanja o lovski tradiciji in razmerju med nagonom ubijanja in ljubezni do vsega živega ne bomo razumeli tistega novega, kar naj oblikuje lovca sedanjosti in prihodnosti. Pravi lovec je po nagnjenju čuvar narave; kar vzame naj ji tudi vrača", je bilo slišati med radgonskimi lovci. Slednji ob svojem lovskem domu, dober streljaj od središča Gornje Radgone, razpolagajo s sodobnim lovskim streliščem in z vso potrebno infrastrukturo, ki jim omogoča izobraževanje in usposabljanje v skladu z družinskimi in lovskimi akti. Skrbijo za obnašanje in delovanje članstva skladno z Etičnim kodeksom. Vestno izvajajo aktivnosti, ki jim jih nalaga zakonodaja oz. MKO in Zavod za gozdove. Izvajajo ukrepe za preprečevanje škod na in po divjadi, ter se trudijo za sporazumno reševanje slednjih.

Vse od konca leta 1949, ko je bilo društvo ustanovljeno, so radgonski lovci, po besedah starešine Kolariča, pridno delali, ustvarjali, predvsem pa žrtvovali ogromno prostega časa v korist narave, lovstva in staleža živali. "Radgonski lovci danes s ponosom gledamo na naše dosežke v lovskih vrstah in prav zaradi tega bomo tudi v prihodnje sprejemali odgovornost, razvijali lovsko tovarištvo in kulturo v lovskih vrstah. Torej, že v preteklosti smo krepko opravičili svoj obstoj, ter dokazali svojo poslanstvo v družbi in naravi", je dejal starešina LD Radgona, ki je tudi spomnil, da "lovstvo in lovske obveznosti še zdaleč nista streljanje določene populacije divjadi in zmotno je tudi razmišljanje tistih, ki vidijo v tej dejavnosti velike dobičke. Čeprav je človeštvo spoznalo, da so viri za življenje omejeni z nepremišljenimi potezami še naprej zaradi hlastanja po materialnih dobrinah vsak dan bolj uničujejo naravo. S podiranjem ravnovesja v naravi ogrožamo življenje in nenazadnje preživetje. Bitka za obstoj narave in vsega živega v njej nas mora še bolj povezovati, da bomo enotni izkazali pripadnost lovski organizaciji, ki temelji na lovski pravičnosti, enakosti ter tovarištvu vseh združenih v zeleni bratovščini. Izvršujmo naše poslanstvo, obnašajmo se tovariško in ne dovolimo, da politiziranje, dobičkarstvo, osebni interesi, privatna nesoglasja itd. vplivajo na delo v naši lovski organizaciji".

Vedno več divjih prašičev, navadnih jelenov, šakalov...

Sicer pa je starešina Kolarič zatrdil, da je za družino zelo naporno in delovno leto in mandatno obdobje. A ker je UO sledil programu dela, si "upam trditi, da smo ga več ali manj uresničili. Med drugim so intenzivno potekale delovne akcije, spravilo lesa za preže, urejanje okolice lovskega doma...", je dejal Kolarič, ki je še posebej izpostavil tudi tradicionalna prijateljska srečanja radgonskih lovcev in ribičev, ter druge vrste druženja, kjer ne manjkajo niti občani, ki niso lovci. Ni mogel niti mimo kritike, in sicer na račun LZS, ZGS in MKGP, saj kot je dejal "nalagajo nam veliko dela, ne upoštevajo pa tega, da članstvo v lovskih družinah upada, starostna meja pa je vse višja. Ob tem opažamo močen upad staleža srnjadi, zagotovo je nekaj krivde na strani potepuških posv, mehanizacije, pretirane uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, nenadzorovano postavljanje neprimernih ograj, posledično pa opažamo velik odstotek povoza. Z gotovostjo lahko trdimo, da smo izgubili okrog 800 ha lovnih površin zaradi vseh omenjenih dejavnikov, a kljub temu nam je MKGP naložilo odstrel srn na število odstreljenih srnjakov. Sedaj prihaja do tega, da starejših srn v naravi ni več, izvzemati pa moramo srne, ki so v najboljši rodnosti", se je hudoval Kolarič, ki je opozoril, da v zadnjem času v svojih loviščih opažajo vedno več divjih prašičev in navadnih jelenov, ki tja ne sodijo. Posebej pa je opozoril na šakale, ki jih je na tem območju vedno več in tudi zaradi tega izginja srnjad. Kolarič je izrazil pričakovanje, da bo ZGS uredil novi kataster lovne površine, ker da danes radgonski lovci plačujejo koncesijo za 4000 ha lovnih površin.

Lovci pogosto na udaru

"Radgonski lovski dom ter radgonski lovci smo in moramo še naprej biti vzor vsem lovskim družinam v Pomurju in v Sloveniji in prav zaradi tega mora biti dom vedno urejen in primerno vzdrževan. Enako moramo vedno skrbeti za urejenost okolice doma in tudi naša lovišča", je dejal starešina Kolarič, ki tudi zaradi zaposlenosti članstva v tujini, opaža upad pri skupnih jesenskih lovih. Zato je predlagal znižanje števila skupnih lovov. "Torej, veliko je ovir, je pa tudi precej lepega v lovstvu. Pogosto smo sicer na udaru, najsi bo s strani politike, medijev, posameznih skupin ljudi, kateri so zelo negativno nastrojeni proti lovstvu, žal pa tudi s strani posameznikov zelene bratovščine", je še dejal starešina Milan Kolarič, ki je še enkrat dodal: "Zavedati se moramo, da je lovstvo v RS uspelo zadržati status lovca, kjer smo še vedno vsi enaki z vsemi pravicami in dolžnostmi. Trdno sem prepričan, da je taka organiziranost edino pravična, zato se bomo zavzemali, da status slovenskega lovca ostane še naprej kot je v sedanji obliki. Radgonski lovci imamo dobre medsebojne odnose, želim da takšni ostanejo še naprej. Velik poudarek je na društvenih aktivnostih, da dvigujemo raven prijateljstva in tovarištva v lovskih vrstah. Če bomo hoteli dobro gospodariti, bomo morali vložiti veliko truda in dela v lovišče, predvsem v stalež male in visoke divjadi, preprečevanje škod po divjadi in na divjadi ter izpeljati lovni turizem. Ena od nalog pa je, da v lovske vrste privabljamo nove člane in da ohranjamo dobre odnose z lastniki zemljišč. Imamo čudoviti lovski dom, ki je lahko v ponos vsakemu lovcu LD Gornja Radgona. Naša naloga pa je, da naše premoženje vzdržujemo v smislu dobrega gospodarjenja. Obnavljati se morajo vsi objekti, kateri so v lasti LD", je dejal Kolarič, ki se zavzema za timsko delo in bister pogled v prihodnost.

Na zboru, ki ga je vodil Anton Pintarič, so podelili tudi nekaj priznanj ob okroglih življenjskih jubilejih, Janko Topolinjak pa je prejel priznanje za 50 let delovanja v lovski organizaciji. Prav tako so na zboru sklenili, da bodo v soboto, 1. junija pripravili svečano akademijo ob 70. letnici družine.