»Glasba je lirična pajčevina med srcem, dušo in možgani«

V organizaciji JSKD OI Gornja Radgona, in ob pomoči Občine Gornja Radgona, OŠ Gornja Radgona in Pihalnega orkestra GR, je v avli OŠ Gornja Radgona, potekal letošnji Regijski tematski festival pihalnih orkestrov Pomurja. Vse je, po besedah enega izmed redkih obiskvalcev, bilo super, a žal je zraven bilo še malo obiskovalcev. Škoda, kajti veliko več bi jih lahko pozni popoldan oz. zgodnji večer posvetili dobri glasbi, odličnim godbenikom, dobrim izvedbam, dobrim odnosom, sodelovanju, razumevanju, strpnosti..., še posebej letos, ko je predsedstvo Zveze slovenskih godb leto 2019 razglasilo za leto bratov Avsenik. Nastopajoči so res uprizorili čudovit, harmonično bogat večer. Kakorkoli že, izjemno muziciranje štirih pihalnih orkestrov, ki ga je povezovala vodja radgonske OI JSKD Simona Pirc Katalinič, je strokovno spremljal znani umetnik, akademski glasbenik Boštjan Dimnik.

Kot je povedala Pirc Kataliničeva je letošnji regijski festival obarvan tematsko, kar pomeni, da so godbeniki zaigrali vse tri oziroma štiri skladbe na določeno temo, ki so si jo samo izbrali. Kot prvi se je na odru OŠ Gornja Radgona, pojavil KD Godba na pihala Sveti Jurij ob Ščavnici (Dirigent Slavko Ahlin), ki deluje 22 let in šteje 25 članov. Njihov spored je bil sestavljen iz filmske glasbe, saj so se predstavili s tremi znanimi melodijami iz sveta svetovnega in slovenskega filma. Najprej so namreč zaigrali skladbi s katerimi so nas popeljati v svet legendarnih filmov, kot sta Most na reki Kwai in Winnetou. Da pa ne bi predstavljali zgolj tujih filmov, so nas spomnili tudi na čas naše mladosti, zato so izbrali venček, ki je sestavljen iz pesmi slovenskih mladinskih filmov Kekec, Bratovščina sinjega galeba ter Sreča na vrvici. Pihalni orkester Apače (dirigent Simon Štelcer) ima dolgoletno tradicijo igranja in šteje 35 glasbe željnih članov vseh starosti. Tokrat so godbeniki poslušalce, s svojim programom povabili na potovanje od ZDA, preko Francije do Slovenije. Skladba Everest je bila posvečena obisku restavracije Everest v mestu Chicago v ZDA. Avtor skladbe, Jacob de Haan, je restavracijo obiskal na nebotičniku, od tod tudi naslov. Če potujemo čez lužo proti vzhodu, prispemo v deželo Provansal. Skladba opisuje njene lokalne znamenitosti in posebnosti. Za konec potovanja še izletniška koračnica Vinka Štrucla, s katero se vrnemo domov, v Slovenijo, kjer imamo vse, kar potrebujemo in kjer je glasba del življenja.

Zraven je bila tudi Prleška godba DU Ljutomer (do letošnjega aprila jo je vodil Janko Škrajnar, ki pa je takrat svojo taktirko predal Slavku Ahlinu), ki deluje od leta 1998 in šteje 22 članov. Pripravili so lahkoten program na temo »Težka doba, lahka doba«. Zaigrali so namreč dve koračnici različnih karakterjev in priredbo znane slovenske polke. Osnovni namen godbe na pihala je igranje koračnic in korakanje ob igranju slednjih. Prleška godba ne koraka več toliko, a kljub temu še vedno radi zaigrajo koračnico, polko, pa tudi kak valček. In kot zadnji so se predstavili gostitelji, člani KD Pihalni orkester Gornja Radgona (Dirigent Franek Radolič), ki deluje že 96. leto in ima trenutno 30 aktivnih članov. Tokrat so se dobesedno poklonili spominu na brata Avsenik. Praznovanje leta je namenjeno obeležitvi 90-letnice rojstva Slavka in Vilka Avsenika. Praznično leto se je tako pričelo že 9.11.2018 in se bo zaključilo 31.12.2019. Godbe se tako dnevno, s svojimi številnimi priredbami glasbe bratov Avsenik pridružujejo množici izvajalcev, ki kulturno posredujejo in predstavljajo to slovensko posebnost, tako na domačih kot na tujih odrih. Spričo svoje preprostosti, da glasba Avsenik na prvi pogled izgleda enostavna, v sebi skriva številne posebnosti in jo zaradi tega lahko enačimo z vsemi glasbenimi žanri. Tako smo tokrat slišali najlepše melodije bratov Avsenik, in sicer: Slovenija, od kod lepote tvoje, Večer na Robleku, Ljubezen in hrepenenje, ter čisto za konec, seveda legendarno Golico. 

In čisto za konec; Voditeljica Simona Pirc Katalinič je spomnila, kako je veliki hrvaški pisatelj in enciklopedist, Miroslav Krleža, nekoč dejal, da je glasba lirična pajčevina med srcem, dušo in možgani. Zato je za slovo maloštevilnim obiskovalcem zaželela, naj se ta pajčevina nikoli ne utrga...