Prlekija
Kje so meje Prlekije? Vprašanje, ki se je na našem portalu pojavilo že večkrat, v zadnjem času pa je, predvsem po zaslugi novega predloga pokrajin, spet aktualno. Meje smo "določali" tudi na našem forumu že leta 2006, kjer se je v različnih temah nabralo več tisoč objav. Vprašanje se mogoče zdi enostavno, a ni čisto tako, saj se meje Prlekije, sploh v zadnjih letih, "širijo in ožajo" tako, kot si predvsem politiki razlagajo po svoje. Nekdaj je na grobo veljalo, da je Prlekija pokrajina med rekama Dravo in Muro. V današnjem času pa lahko zasledimo več debat in razglabljanj, do kod seže Prlekija. Meja je le na vzhodu (reka Mura) v vseh teh letih ostala enaka, medtem, ko se predvsem na zahodu in severu poljubno širi in oža. Tako lahko zasledimo, da Prlekija sega do Lenarta in roba ptujskega polja, nato spet, da je Ptuj del Prlekije ter da sega od Apač do Središča ob Dravi, ... Nekaj o mejah Prlekije bomo tako poskušali opisati v nadaljevanju članka.
Prlekija je sicer geografsko težje določljiva in se niti ne ujema z območjem prleškega narečja, ki zajema kraje vse do Majšperka in Rač. Območje Prlekije se ne ujema niti z mejami Upravnih enot niti z mejami današnjih občin, zato jo je zgolj z naštevanjem občin, katere bi naj spadale v Prlekijo, težko omejiti. Prlekijo naj bi tako "zakoličili" že lingvisti v 19. stoletju in zajema območje do reke Mure na vzhodu, na severu zajema kraj Hrastje-Mota, na severozahodu kraj Očeslavci, na zahodu kraja Cerkvenjak in Vitomarci, na jugu kraje Dornava, Markovci (ki spadata tudi v Lükarijo), Ormož in Središče ob Dravi ter na vzhodu Razkrižje. Predvsem meja na zahodu je zelo zabrisana in težko določljiva. Tudi prebivalci ni ravno nujno, da se bodo tam izrekli za Prleke oz. da za sebe rečejo, da gučijo prleško, saj je v Sloveniji veliko predelov, kjer ljudje čutijo drugačno pokrajinsko pripadnost, kot se imenuje njihovo narečje. Tudi na vzhodu ob meji, v Središču ob Dravi in Razkrižju je podobno, saj je Razkrižje pripadalo tudi Medžimurju. Približno po teh mejah je Prlekija zarisana na spodnji fotografiji. Zarisani so tudi vsi ostali geografski pojmi, ki se danes uporabljajo na tem območju, Prekmurje, Pomurje, Podravje in Štajerska, kar predstavlja še večjo zmedo, saj se včasih skupaj uporabljajo porečja, pokrajine, etnične enote, ... Dejstvo pa je, da je Prlekija del zgodovinske pokrajine Štajerske.
Geografsko se v Prlekijo pogosto uvršča tudi Gornjo Radgono in Apače, tudi Ptuj. A se v teh krajih malokdo izreče za Prleka. Ob tem se na spletu širijo tudi zemljevidi t.i. Prlekije, ki v bistvu prikazuje območje delovanja Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija in drugi zemljevidi, ki so prikazovali delovanje na širšem območju. LAS Prlekija je do leta 2015 zajemala 11 občin, od Apač do Središča ob Dravi (vse občine UE Gornja Radgona, UE Ljutomer in UE Ormož), od leta 2015 pa zajema 8 občin (vse občine UE Gornja Radgona in UE Ljutomer), občine iz UE Ormož pa od takrat tvorijo LAS UE Ormož. Tako so se s tem na zemljevidih spreminjale tudi "meje Prlekije" oz. bolj pravilno meje delovanja LAS Prlekija, kar se danes zmotno predstavlja, kot območje Prlekije. Spodaj so predstavljeni trije takšni zemljevidi od leta 2006 do 2019.
Dandanes se Prlekijo pogosto uvršča v Pomurje, ki se opisuje kot "pokrajina na severovzhodu Slovenije ob reki Muri, ki združuje Prekmurje in Prlekijo". To sicer drži le delno, saj celoten desni breg Mure ni Prlekija, Prlekija pa je tudi ormoški del, ki pa spada v Podravje. Tako tudi Prleke predvsem v prekmurskih medijih v zadnjih letih vedno nazivajo s Pomurci. Tudi Prleki iz Ormoža večkrat postanejo kar Pomurci, saj velja splošno prepričanje, da so Prleki in Prekmurci pač Pomurci. V ostalih medijih iz drugih koncev Slovenije pa smo Prleki kot po pravilu preimenovani v Prekmurce, naše kraje pa pripišejo Prekmurju. To je tudi eden izmed razlogov za nastanek tega portala pred skoraj 15 leti.
Če se vrnemo nazaj k pokrajinam. V preteklosti je bilo že več predlogov, kako bi v Sloveniji uredili pokrajine. In velika večina teh predlogov pokrajin do danes, je Prlekijo "presekalo" na pol, saj sta dve največji prleški središči, Ljutomer in Ormož, vedno ostali vsaka v svoji pokrajini (predlogu pokrajine). A bi se to po trenutnem predlogu pokrajin, ki je plod skupine strokovnjakov, lahko spremenilo. V Sloveniji bi tako imeli Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Vzhodno Štajerska pokrajina bi zajemala občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Križevci, Ljutomer, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Razkrižje, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Veržej, Videm, Zavrč in Žetale, kar bi zajemalo večji del Prlekije. V tem primeru bi izven meja pokrajine ostale "prleške Atene" - občina Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci, katere južni del po leksiki in dialektu spada pod Prlekijo ter okolica Cerkvenjaka in Benedikta.
A se s takšnim predlogom postavljajo druga vprašanja in smiselnost takšne ureditve, saj se je v zadnjih letih, načrtno ali ne, iz Ljutomera upravno vse selilo v Mursko Soboto. Tukajšnji prebivalci so se tako v zadnjih desetletjih bolj navezali na Mursko Soboto, kot pa na Ptuj, kjer bi po tem predlogu sedaj bil sedež pokrajine. Medtem ko pa so Ormožanci že do sedaj gravitirali na Ptuj. Večina jih je tudi mnenja, da Slovenija glede na svojo majhnost enostavno ne potrebuje enajst pokrajin, dovolj bi bile tri. V Sloveniji imamo sicer sedem neformalnih pokrajin (Gorenjska, Štajerska, Prekmurje, Koroška, Notranjska, Primorska in Dolenjska), uporablja se tudi delitev po kronskih deželah iz časa Habsburžanov in Avstro-Ogrske, katerih je pet (Štajerska, Kranjska, Koroška, Goriška in Istra) ter dvanajst statističnih regij (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Primorsko-notranjska, Goriška in Obalno - kraška). Že z omembo tega lahko vidimo, da je pri nas zmeda okoli delitev Slovenije popolna. Potem so še tu Upravne enote, 212 občin, številne krajevne skupnosti in mestne četrti, ...
A število pokrajin naj bi bilo sedaj dokončno, na podlagi predlogov pokrajinske zakonodaje pa bodo predsedniki v mesecu oktobru 2019 opravili razpravo o ustanovitvi pokrajin v Republiki Sloveniji.
Nekaj o Prlekiji in Prlekih
Ob tej priložnosti in v smislu, da se razvije še kakšna debata na temo Prlekije, objavljamo še pismo z naslovom "Nekaj o Prlekiji in Prlekih", ki smo ga v uredništvo prejeli že leta 2011, z namenom, da bi ga objavili v Prleških cejtngah. A so cejtnge takrat prenehale izhajati, zato pismo nikoli ni bilo objavljeno, ne v cejtngah, niti na spletu. Ročno zapisano pismo nam je takrat poslal Dane Graf.
Ko se je v letu 2007 v Državnem zboru pričela razprava o ustanavljanju regij in porodila ideja o ustanovitvi samostojne regije Prlekije, sem se vprašal, kje pa sploh so meje Prlekije? Na vprašanje nisem vedel odgovora, ker o tem nisem ničesar vedel. Spomnim se, da smo se neposredno pred napadom Nemčije na Jugoslavijo spomladi leta 1941 v tretjem razredu Osnovne šole učili o Apaški kotlini, o Murskem polju in kako se po železnici pripeljati od Ljutomera do Maribora. Po osvoboditvi pa tudi nisem slišal, da bi se kje o tem obravnavalo, razen da je Ljutomer glavno mesto Prlekije.
Prvi zapis o Prlekiji in Prlekih sem našel v knjigi Prlekija 1941-1945, profesorja Draga Novaka, ki je izšla leta 1987, kjer uvodoma piše: »Prlekija je dobila ime po prebivalcih, ki rabijo v svojem narečju namesto "prej" besedo "prle". V geografskem pomenu je ne moremo natančno opredeliti, ker je njen obseg vezan na prleško narečje. Prav gotovo pa je, da zajema Prlekija osrednji del Murskega polja, Spodnjo Ščavniško dolino in Ljutomersko-Ormoške gorice«.
Ker mi to ni bilo dovolj, sem pričel ugotavljati naseljenost Prlekov po obrobnih Krajevnih skupnosti nekdanjega Okraja Ljutomer, ki je tedaj obsegal še nerazdeljene Občine Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož in tudi pri nekaterih ljudeh, za katere sem mislil, da bi morali vedeti kaj več o tem, zadovoljivega odgovora nisem dobil. Nazadnje sem se obrnil na tedanjega župana Občine Ljutomer, kateri mi je priporočil knjigo Prlekija v kateri je zapis Antona Trstenjaka in Antona Slodnjaka. Knjigo sem dobil v knjižnici Ljutomer.
Zapis Antona Trstenjaka: »Prlekija je pokrajina Slovenskih goric med Muro in Dravo in sega na jugu do hrvaške meje, na severu pa do črte (delno čez), ki veže Radgono s Ptujem. Tu je bila v Srednjem veku meja med nemško Karantanijo in slovensko Panonijo, zato je še danes razlika v narečju in tudi čistoči slovenskega jezika. Slovenisti so kmalu ugotovili, da ima Prlekija med vsemi slovenskimi narečji najmanj nemških tujk. Severno Slovenske gorice jih imajo vidno več. Skladno s tem je živela tudi slovenska zavest. Prlekija se ni nikoli ponemčila, čeprav je bila ob nemški jezikovni meji. V tem moramo iskati tudi razlog, zakaj je dala Prlekija v prejšnjem stoletju veliko število slovničarjev in narodnih buditeljev. Tudi prvi Slovenski tabor leta 1868 je bil v Ljutomeru, v metropoli Prlekije. Prlek sam pa se odlikuje z dobršno mero dovtipnosti in gostoljubnostjo. Pokojni akademik profesor dr. Anton Slodnjak, sam sin prleških goric ga dovtipno označuje (Prlek rad govori, če pa nima s kom pa govori sam s seboj).«
Zapis Antona Slodnjaka: »Ko me je prosilo uredništvo knjige Prlekija, da bi vanjo prispeval znamenite Prleke, se je izkazalo, da je potrebno najprej razrešiti pojme, kaj je Prlekija in kaj Slovenske gorice. Pri osebnostih, ki so tukaj rojene, pa tudi geografskih, zgodovinskih in jezikoslovnih, je rahla negotovost. Toda na koncu lahko ugotovimo, da izjemoma morda odpade zahodni del Slovenskih goric, vendar glede na prleški dialekt, štejejo tudi te in še celo več - celo del Dravskega polja tja do Pragerskega. Sam sem se pri izboru imen omejil na standardni del Prlekije, to je svet med Muro in Dravo, s tem, da sem pri osebnostih izpustil Ptujčane in Mariborčane, kjer se že mešajo prleški in haloški elementi oziroma prleški in koroški. Ob tem bi še dodal, da bi pazljiv poznavalec slovenske kulture priznal Prlekiji vlogo Aten.« Konec zapisa.
Prepričan sem, da marsikateri Prlek tega ne ve, zato priporočam, da si knjigo prečita in utrdi svojo zavest, namreč v nadaljevanju teh zapisov so v knjigi še navedeni rojstni kraji znamenitih osebnosti Prlekije, prleške pesmi in panoramske slike. Zadnja beseda o regionalizaciji še ni izrečena, sem pa za, da je celotna Prlekija v eni regiji.
V naslednjih tednih bomo na to temo zapisali še kaj več, lahko pa sodelujete tudi v naši anketi, v katero pokrajino naj spada Prlekija.