Po zadnjem osnutku Prlekija razdeljena v Štajersko in Pomursko pokrajino

V zadnjih mesecih se veliko govori o ustanavljanju pokrajin v Sloveniji, katerih ustanovitev je zapisana tudi v ustavo, a še do danes niso ustanovljene. V preteklosti je bilo sicer že več poskusov in osnutkov, tokrat se zdi, da smo še najbližje temu, da se pokrajine tudi resnično ustanovijo. Na podlagi iniciative predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Alojza Kovšce ter predsednikov Skupnosti občin Slovenije dr. Aleksandra Jevška, Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja ter Združenja mestnih občin Slovenije mag. Gregorja Macedonija je skupina strokovnjakov, ki jo vodi izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik s Pravne fakultete Maribor, na podlagi 121., 140. in 143. člena Ustave RS pripravila osnutek Zakona o pokrajinah in osnutek Zakona o ustanovitvi pokrajin. Do danes je bil ta osnutek še nekoliko popravljen in dopolnjen.

Zadnji predlog tako predvideva, da bi Slovenija naj dobila med osem in deset pokrajin, s posebnima statusoma Ljubljane in Maribora. Na MMC RTV Slovenija so opravili pogovor z Boštjanom Brezovnikom z mariborske pravne fakultete, ki je precej optimističen glede tokratne realizacije projekta regionalizacije Slovenije.

Preberite tudi:
Vzhodno Štajerska pokrajina bi zajemala (skoraj) celotno Prlekijo
Kje so meje Prlekije?
Predlagano oblikovanje desetih pokrajin, v Pomurski pokrajini tudi (del) Prlekije
Po upoštevani pripombi na pokrajinsko zakonodajo bi Prlekija bila spet »razklana« na pol
Pokrajine: Prlekija, Pomurje, Štajerska ...? Župani in županja odgovarjajo.
Bi ob uvedbi pokrajin, prišlo do sprememb tudi pri registracijskih oznakah na vozilih?

Popravki nekaterih meja, ko je šlo za Prlekijo

Brezovnik je med drugim povedal, da so na prvi osnutek dobili le štiri pripombe, ena od teh je bila za popravke nekaterih meja, ko je šlo za Prlekijo: "Zanimivo je, da smo dejansko dobili izrazito malo pripomb. Ko smo predstavljali prvi predlog, smo dobili dejansko le štiri pripombe. Ena je bila ustanovitev večje osrednjeslovenske pokrajine s posebnim statusom Ljubljane. Potem je bil predlog za ustanovitev večje Štajerske, ki bi zajemala podravsko statistično regijo s samostojnim statusom Maribora. Podan je bil še predlog za ustanovitev Zasavske in Posavske pokrajine ter za popravke nekaterih meja, ko je šlo za Prlekijo. Na strokovni skupini smo te predloge upoštevali in potem naredili nov predlog," je povedal za MMC RTV Slovenija. A kot vemo, so ti popravki nato še bolj razdelili Prlekijo, saj se po tem predlogu Pomurska pokrajina ujema z mejami Pomurske statistične regije, kar pomeni, da je Prlekija razpolovljena, polovica je tako pripada Štajerski pokrajini. So pa s tem bile nekako popravljene meje na območje, na katerega so tukajšnji prebivalci navajeni v zadnjih desetletjih.

Kot je Brezovnik povedal v intervjuju, bi pri ustanavitvi pokrajin šlo za celo vrsto pristojnosti, ki bi se lahko prenesle na pokrajine in bi se lahko učinkoviteje izvajale na področjih kot so recimo "skrb za regionalne ceste, za vodotoke, za zdravstvo na sekundarni in morebitni terciarni ravni, za izvajanje srednješolskega izobraževanja ter tudi visokošolskih programov ..." Kot je povedal, bi se pokrajine financirale "iz avtonomnih virov, ki jih je treba določiti glede na ocenjeno fiskalno zmogljivost. Kateri davki se pobirajo, v kolikšnem obsegu in katere davke je smiselno prepisati kot avtonomne vire financiranja pokrajinam. Potem je treba zagotoviti ustrezni sistem korekcije za tiste pokrajine, ki ne bi imela zadosti lastnih avtonomnih davčnih virov, da bi jih dosegli skozi sistem finančne izravnave in da bi tako zagotovili, upoštevaje indeks razvojne ogroženosti, tudi zadosten sistem, da bi razvojne razlike med pokrajinami spremenili."

Ob ustanovitvi pokrajin bi predvidoma imeli še volitve v pokrajinske svete

Kot je povedal, so z ustanovitvijo pokrajin predvidene tudi volitve v pokrajinske svete, saj gre za koncept, kjer pokrajine ustanovimo kot administrativne, politične in razvojne entitete. "V takem primeru potrebujejo tudi svoje organe, se pravi pokrajinski svet, predsednika pokrajine in nadzorni odbor. Kot poseben organ smo dodali še svet občin, zato da bi si zagotovili vertikalno sodelovanje med občinami ter pokrajino in da bi skupaj sodelovali pri razvoju lokalnega in regionalnega okolja."

Dodatnih zaposlitev naj ne bi bilo

Ali bi se na račun pokrajin povečala lokalna administracija, Brezovnik pravi, da dodatnih zaposlitev naj ne bi bilo, saj "bi s postopnim prenosom pristojnosti iz državne ravni ali pa bodisi občinske ravni na pokrajine, tudi postopno prešli zaposleni, bodisi z državne uprave bodisi iz občinskih uprav. To dejansko pomeni, da bi ob postopnem prenosu, ki mora biti dolgotrajen, zagotovili, da ne bi prišlo do povečanja birokratskega aparata, se pravi do dodatnih zaposlitev, ampak da bi dejansko iskali resurse znotraj državne uprave in na ta način zagotovili učinkovit in smiseln postopni prehod javnih uslužbencev iz državne uprave."

Brezovnik še pravi, da "ko bo pripravljen dokončni predlog pokrajinske zakonodaje, je predvideno, da bi se do tega predloga opredelili tudi občinski sveti slovenskih občin. To pomeni, da bodo v tej fazi projekta občine aktivno sodelovale in se bodo opredelile, ali jim koncept ustreza. Lahko se bodo seveda tudi opredelile, ali bi morebiti sodile teritorialno v drugo pokrajino, če bodo mejne občine. Morebitni posvetovalni referendumi pa so v domeni občinskih svetov in državnega zbora."

Celoten pogovor si lahko preberete tukaj.

Zakaj Pomurska in ne Prekmursko-prleška pokrajina?

V novem osnutku tako lahko zasledimo, da so se meje nekaterih pokrajin spremenile, spremenila so se tudi imena le-teh. Tako imamo sedaj tudi pokrajine, ki vsebujejo dvojna imena območij, ki jih zajemajo, recimo Koroško-šaleška, Zasavsko-posavska, Dolenjsko-belokranjska in Primorsko-notranjska pokrajina. Tako bi se tudi Pomurska pokrajina lahko imenovala recimo Prekmursko-prleška oz. Prleško-prekmurska, čeprav pokrajina ne bi zajemala celotne Prlekije. Tak predlog imena je nekoč že obstajal, leta 2008 smo na posvetovalnem referendumu tudi odločali o teh imenih. Referenduma se je takrat sicer udeležilo le okoli 10 odstotkov volivcev.

Do resnične ustanovitve pokrajin pa še je najverjetneje dolga pot, prav danes v Ljubljani poteka tudi strokovni posvet Pokrajine v Sloveniji, kjer se razpravlja o pokrajinah, razprave pa se bodo nadaljevale še tudi v naslednjih mesecih.