Pri Sv. Juriju ob Ščavnici javno predstavili idejno zasnovo dograditve vrtca Sonček

Dva dni pred že četrto sejo OS, na kateri bodo svetniki že četrtič odločali o osnutku Odloka o proračunu za leto 2020 in prvič tudi za leto 2021, je župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, pripravil javno predstavitev idejne zasnove projekta dograditve vrtca Sonček. Kot je povedal uvodoma, se je za to odločil "po dolgotrajnih in neplodnih razpravah na občinskih sejah glede razširitve vrtca Sveti Jurij ob Ščavnici", saj želi javno predstaviti in temeljito obrazložiti, zakaj vztraja izključno na investiciji, ki zagotavlja pet dodatnih oddelkov v vrtcu Sonček.

V nadaljevanju je pojasnil, da se vpis v vrtec v zadnjih letih bistveno povečuje, povečuje se tudi število vložitev projektne dokumentacije na upravni enoti za novogradnje ali adaptacije obstoječih zgradb v občini, kar nakazuje porast števila prebivalcev, gradnjo stanovanj v samem središču pa načrtuje tudi občina. "Že mesece se ubadamo z neplodnimi razpravami, dokazovanji. Logično in racionalno v dani situaciji je, da se vrtec gradi v kapacitetah kot jih zahtevajo naše potrebe, saj je ena glavnih skrbi in nalog lokalne skupnosti zagotavljanje ustreznih pogojev za nemoteno izvajanje programa predšolske vzgoje in izobraževanja" je dejal župan in znova poudaril, da v svojem mandatu ne bo pristal v izgradnjo vrtca, ki že danes ne zagotavlja zadostnih kapacitet z ozirom na veljavne standarde in potrebe staršev.

Izgradnja načrtovana v dveh nadstropjih s petimi oddelki

Zbranim v Kocbekovi dvorani KUS, prisoten je bil tudi ravnatelj OŠ Marko Kraner, ki že vrsto let opozarja na prostorsko stisko v šoli, saj učilnice zasedajo otroci vrtca, sta idejno zasnovo vrtca predstavila odgovorna projektantka, arhitektka Mariapia Tessarolo in direktor podjetja Progrin Mitja Žnidarič. Izgradnja je načrtovana v dveh nadstropjih s petimi oddelki, s pripadajočimi prostori - kot so kuhinja, shrambe, pralnica, prostori za zaposlene in povezavo z obstoječim vrtcem. Orisala je tudi zunanjost objekta ter površine namenjene dodatnim parkiriščem ter igri otrok. Po njenih besedah idejna zasnova vrtca izpolnjuje vse zakonske normative.

Predstavitve in javne razprave se niso udeležili člani svetniške skupine Naprej, katera se zavzema za izgradnjo variante vrtca, za katero je bilo leta 2016 že izdano veljavno gradbeno dovoljenje. Se je pa v razpravi prvi oglasil bivši župan Miroslav Petrovič in poudaril, da se razpravlja o projektu, ki ga uradno ni, saj ni bil potrjen na nobenem občinskem organu. Prav tako je očital županu, da s tiskovnimi konferencami in predstavitvami ustvarja izredne razmere in s tem izvaja pritisk na odločevalce – občinske svetnike. Znova je spomnil, da bi bil vrtec, za katerega je že izdano gradbeno dovoljenje in zagotavlja dodatne štiri oddelke, lahko že zgrajen, bil bi pa tudi precej cenejši. Na koncu je bil jasen: "Odločevalci niso tiskovne konference in televizija in konec koncev tudi ne občani, ampak svetniki, ki dvignejo roko".

Vzgojiteljica v vrtcu Marija Slavič je opisala težke razmere za delo, saj "nimamo garderob, nimamo nobene terase, vsaka vzgojiteljica ima povišane normative – jaz imam v skupini 15 otrok v starosti 1 – 2 leti, a lahko bi jih imela le dvanajst", in dodala, da je treba misliti na poznejše rodove.

Oster v svoji razpravi je bil Franc Čuš, saj "je vsem jasno, da je gradnja vrtca pri nas postala politična zadeva in ne več strokovna, saj se stroke v bistvu bolj ali manj ni niti poslušalo". Pozdravil je predstavljeno idejno zasnovo, saj upoštevani normativi omogočajo otrokom enake razmere, kot jih imajo otroci v drugih vrtcih. Strinjal se je tudi z besedami Miroslava Petroviča, da bi bil v primeru izgradnje po prvem projektu vrtec že zgrajen, vendar bi že sedaj najverjetneje ugotovili, da marsikaj manjka.

Predstavljeno idejno zasnovo vrtca je pozdravila tudi Breda Žunič, ravnateljica OŠ in vrtca pri Mali Nedelji, ki se tudi ubada z enakimi težavami kot njen kolega Marko Kraner pri Sv. Juriju. Po njenem bi bilo smotrno razmišljati prej o kakšnem oddelku vrtca več kot manj.