Psiholog: Večina otrok zaradi spremenjene rutine med karanteno ne bo imela težav
Manjša raziskava, ki so jo opravili slovenski raziskovalci, je pokazala, da so imeli naši otroci med karanteno predvsem težave, povezane s socialno izolacijo in občutji osamljenosti
Slovenskim otrokom se je zgodila velika sprememba navad, rutine in življenjskega sloga
Na novinarski konferenci glede aktualnega stanja epidemije bolezni COVID-19 je sodeloval predsednik Komisije za otroke s posebnimi potrebami Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje psiholog Kristijan Musek Lešnik.
"Slovenskim otrokom se je zgodila velika sprememba navad, rutine in življenjskega sloga, a bodo obdobje korone prestali brez kakršnihkoli trajnih psiholoških posledic. Ostal jim bo spomin na te čase, ki bo za nekatere bolj grenak, za tiste, ki so ostali brez valete, brez maturantskega plesa ali nekaterih drugih pomembnih dogodkov, " je poudaril psiholog Musek Lešnik. Dodal je tudi, da bi morali izpostavljati tudi nekatere pozitivne posledice tega obdobja: epidemija ima tudi nekatere pozitivne posledice na naše otroke: otroci so razvijali zmožnost prilagajanja, se soočali s frustracijami in obvladovanjem okolja, razvijali kompetentnost, ustvarjalnost in vztrajnost pri soočanju z manj ugodnimi okoliščinami.
Zagotoviti ravnovesje med obvladovanjem zdravstvenega in psihosocialnega tveganja pri otrocih
V zvezi z vračanjem otrok v šolo po njegovem mnenju ostaja ključno predvsem vprašanje, kako čim prej zagotoviti vračanje in pri tem zagotoviti ravnovesje med obvladovanjem zdravstvenega in psihosocialnega tveganja pri otrocih. Ob vračanju v šole, bo treba zmanjšati nastale razlike med šolarji, nujna pa bo tudi psihološka preventiva, in sicer krepitev tistih življenjskih veščin, ki bodo otrokom pomagale uspešno prebroditi frustracije in krize. Psiholog Kristjan Musek Lešnik je izpostavil tudi vprašanje podpore učiteljem, kakšne stiske so doživljali oni, kako so bili pripravljeni na poučevanje na daljavo ter kakšno podporo in veščine bodo na tem področju potrebovali v prihodnje.
Ni bojazni, da bi bilo za naše otroke v prihodnje slabše poskrbljeno
Današnji osrednji govorec na vladni novinarski konferenci je poskušal situacijo postaviti tudi v malce širši kontekst. Omenil je, da mednarodna organizacija Save the children že več let oblikuje lestvico držav, v katerih je za otroke res dobro poskrbljeno. Slovenija je bila leta 2017 prvič navedena na prvem mestu, leta 2019 pa se je Slovenija po kvaliteti pogojev bivanja za otroke uvrstila na drugo mesto za Singapurjem. Meni, da ni nobenega razloga, da bi bilo za naše otroke v prihodnje slabše poskrbljeno, saj šolski sistem v Sloveniji je in bo zagotavljal visoko kakovost njihovega življenja. Organizacija Save the Children je opravila tudi raziskavo na 6000 otrocih in starših v ZDA, VB, Nemčiji, Finski in Španiji. Rezultati so pokazali, da četrtina otrok v času epidemije občuti tesnobo, 65 odstotkov otrok doživlja občutke dolgčasa in osamljenosti, 55 odstotkov finskih otrok je poudarjalo izčrpanost, 33 odstotkov nemških otrok pa skrb glede zaključka šolskega leta.
Manjša raziskava, ki so jo opravili slovenski raziskovalci, je pokazala, da so imeli naši otroci med karanteno predvsem težave, povezane s socialno izolacijo in občutji osamljenosti.
