Ljutomerčan ustanovil zasebni agenciji za razvoj umetniškega trga

Slovenija je v Ljubljani dobila dve novi zasebni agenciji, ki se bosta ukvarjali s problematiko slovenskega umetniškega trga: agencijo za certificiranje in cenitev umetnin ARTSTAR in agencijo ARTINDEX, ki bo raziskovala umetniški trg in ponujala dostop do doseženih prodajnih cen umetnin slovenskih umetnikov. Agenciji vzpostavljata temelje za ureditev in vzpostavitev mednarodno primerljivega likovnega umetniškega trga v Sloveniji do leta 2025. Agenciji je ustanovil direktor Galerije in dražbene hiše SLOART, Ljutomerčan mmag. Damjan Kosec, ki sicer ustvarja v Ljubljani.

Da lahko opišemo in razumemo vso problematiko slovenskega likovnega umetniškega trga, je potrebno pogledati trenutne in zgodovinske razloge, ki so pripeljali do stanja, da veliko zbirateljev, umetnikov, galeristov in strokovnjakov pravi, da umetniškega trga v Sloveniji ni oziroma da je kaotičen, nepregleden in nepovezan tako v domačem kot mednarodnem okolju.

Danes le še redko zasledimo kvalitetno, kurirano in ustrezno vzdrževano umetniško zbirko

Tržna dejavnost z umetninami je na Slovenskem potekala že pred ustanovijo prvih zasebnih galerij. Z oblikovanjem zasebnih meščanskih zbirk umetnin preko naročanja lahko že v 18. in 19. stoletju beležimo razvoj umetniškega trga. V začetku 20. stoletja je bilo moč kupiti umetnino ob različnih dogodkih, v sklopu prodajnih prostorov, ki niso bili vezani izključno na umetnost, prodaja je potekala neposredno pri umetnikih, pri posrednikih, na razstavah, v knjigarnah, trgovinah, na sejmih, v antikvariatih ter v malih oglasih. Primer enega izmed mest, kjer je bilo mogoče kupiti umetniško delo, je Jakopičev paviljon, ki je s postavitvijo leta 1908 bilo prvo namensko zgrajeno umetniško razstavišče v Sloveniji.

V povojnem obdobju po letu 1945 prodaja umetnin ni bila zakonsko opredeljena, saj je bila v tem obdobju kultura pojmovana kot javna dobrina in ni bila koncipirana kot tržni produkt. Prodaja umetnin je bila močno vezana na številna javna naročila, število zasebnih prodaj pa je težko oceniti, saj so zakonske omejitve in praznine tako trgovce kot umetnike silile v področje sive in črne ekonomije, kar je povzročilo, da so se likovna dela pogosto prodajala pri posrednikih in pri umetnikih v ateljejih, v antikvariatih in tudi v galerijah, ki formalno niso bile registrirane kot prodajne galerije. V času socializma je država vlagala v umetnost preko nakupov podjetij in številna podjetja so si tako oblikovala obširne in kvalitetne umetniške zbirke. Ta podjetja niso bila le kupci umetnin, temveč tudi sponzorji umetnikov in umetniških projektov. Žal po obdobju privatizacij, denacionalizacij in prodaj podjetij tujcem danes le še v nekaterih podjetjih zasledimo kvalitetno, kurirano in ustrezno vzdrževano umetniško zbirko, saj v večini primerov uprave in lastniki podjetij v tem ne vidijo več nobene dodane vrednosti in koristi za podjetje in so zbirke že prodali oz. si to želijo. Po sprejetju zakonov v začetku 90. let, ki so omogočali ustanavljanje zasebnih podjetij, je velika večina že poprej obstoječih galerij na novo formalizirala svoje poslovanje in tako dobimo prve prodajne galerije v Sloveniji.

Veliko sive in črne ekonomije, ponaredki, ponarejene listine, nepoštene in malomarne cenitve...

"Zaradi zgodovinskih dejstev nastajanja umetniškega trga in predvsem zaradi neukrepanja ministrstva za finance in ministrstva za kulturo, ki še danes ne vidita interesa, da bi se to področje celovito, zakonsko in sistemsko uredilo ter uveljavilo v praksi, imamo danes številne nepravilnosti, ki so se skozi desetletja zakoreninile v slovenski umetniški trg," pove Kosec. To so netransparentnost prodajnih cen; prodaja brez računov in neplačevanje davkov (črni in sivi trg naj bi po njihovih ocenah in analizah zajemala od 60 do 80 % celotnega trga); visoki davki, ki lahko skupaj znašajo do 54 % vrednosti umetniškega dela; različne cene za podobna dela istega avtorja; različne cene istega avtorja doma in v tujini, odvisne tudi od finančnega stanja kupca; ponaredki, ponarejene listine, nesledljivost prodaj in prodaja kulturne dediščine v tujino; malomarnost in nestrokovnost pri izvedeniških mnenjih; slab izobraževalni sistem ter mednarodno sodelovanje in povezovanje...

Država umetniku vzame tudi do 56 % vrednosti umetniškega dela

"Ker to področje ni sistemsko urejeno, država s svojimi predpisi in slabimi zakoni sili akterje na umetniškem trgu v sivo in črno ekonomijo. Pri prodaji umetniškega dela država mlademu ali upokojenemu umetniku pri enem umetniškem delu preko splošnega 22% davka na dodano vrednost, davkov, prispevkov in dohodnine vzame tudi do 56 % vrednosti umetniškega dela, kjer si umetnik in galerist razdelita ostalih 44 % za vse svoje stroške, materiale in delo. Umetniki, ki jim država plačuje socialne prispevke kot socialni korektiv in ne kot nadomestilo za uspešno delo, nagrade in reference, imajo definiran cenzus. Ko se umetnik z zaslužki od prodaje, posebnim projektom ali enkratno osvojeno finančno nagrado približa cenzusu, zaradi strahu pred izgubo statusa ne izdaja več računov. Finančna uprava prav tako ne more izvajati kontrole nad umetniškim trgom ter sivo in črno ekonomijo, saj v zakonu ni jasno predpisano in opredeljeno, kdo opravlja dejavnost trgovanja z umetninami. Prodaja rabljenih gum, starega hladilnika ali umetnine za 100.000 EUR je za FURS enako, saj ne morejo dokazati, da gre za ponavljajočo in pridobitno dejavnost. FURS ne pobira davkov od prodaj v nekonkurenčnih tujih galerijah in na domačem trgu si zaradi nejasnosti zakonodaje vsak z registrirano dejavnostjo prodaje umetnin po svoje razlaga in plačuje različne stopnje davkov," ob tem razloži Kosec.

Številni ljubitelji umetnosti, zbiratelji in investitorji izgubili zaupanje v slovenski umetniški trg

Ker se do danes zakonodaja in nadzor nad umetniškim trgom nista sistemsko uredili, ima vsak umetnik, galerist, preprodajalec razvit svoj mikrotrg, znotraj katerega posluje. Znotraj teh mikrotrgov obstajajo različne cene umetnin za istega avtorja, različne cenovne in prodajne politike ter vrednotenje umetnin. "Zaradi teh anomalij, škandalov, neetičnih ravnanj, izkoriščanja naivnosti in nepoznavanja kupcev ter pomanjkanja transparentnosti, so številni ljubitelji umetnosti, zbiratelji in investitorji izgubili zaupanje v slovenski umetniški trg. To še posebej velja za prve in občasne kupce, ki se zaradi slabih izkušenj ne vrnejo več. Vse to prinaša kupcem in prodajalcem umetnin negotovost in dvome, kar preprečuje, da bi trg oživel in postal konkurenčen doma in v tujini," pravi Kosec ter dodaja, da sta prodaja in nakup umetnin višjega cenovnega razreda brez ustrezne dokumentacije in provenience danes zelo otežena, saj stranke zaradi neurejenosti slovenskega trga ter številnih anomalij in slabih praks dvomijo v slovenski umetniški trg. "Zato želimo z ustanovitvijo neodvisnih zasebnih agencij ARTSTAR in ARTINDEX odpraviti ključne anomalije na slovenskem umetniškem trgu in do leta 2025 vzpostaviti mednarodno primerljiv umetniški trg, ki bo temeljil na transparentnosti, etičnosti, poštenosti in strokovnosti."

Prva tovrstna storitev na slovenskem umetniškem trgu

Agencija za certificiranje in cenitev umetnin ARTSTAR je prva tovrstna storitev na slovenskem umetniškem trgu. Sestavljajo jo strokovni svet v sestavi Ferdinand Šerbelj, Aleksander Bassin, Milena Zlatar in Jurij Smole ter skupina strokovnjakov za umetnost ali materiale. Delovanje agencije je organizirano in se izvaja po potrjenih postopkih strokovnega sveta. Vsi strokovnjaki, ki sodelujejo z agencijo, so pri svojem delu popolnoma samostojni in neodvisni ter si prizadevajo, da bi z odgovornim, profesionalnim in etičnim pristopom vrnili zaupanje v slovenski umetniški trg ter pripomogli k njegovi rasti. Vabijo tudi ostale strokovnjake za različne avtorje, da se pridružijo kot občasni sodelavci pri ugotavljanju avtentičnosti umetniških del.

Presoja avtentičnosti umetniškega dela je zahtevno strokovno delo, zato agencija ARTSTAR pri ugotavljanju avtentičnosti slovenskih umetniških del sodeluje z več neodvisnimi strokovnjaki, ki so specialisti za določenega avtorja ali materiale in tehniko, kjer v petih krogih ocenjevanja potrdijo ali zavrnejo avtentičnost umetniškega dela. Glede na pomembnost avtorja umetniškega dela in stopnjo tveganja (nepodpisana ali netipična umetnina, brez dokumentacije ali provenience) se izbere certifikat, kjer v postopku certificiranja umetnine sodeluje anonimno in javno od enega do pet strokovnjakov z možnostjo dodatnih tehnoloških analiz. Veljavnost izdanega certifikata lahko stranka ob nakupu ali prodaji kasneje kadarkoli preveri na spletu.

Vzpostavili bodo vsakoletno lestvico 100 najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov

Agencija za raziskovanje umetniškega trga ARTINDEX ponuja pregled, primerjavo in analizo prodajnih cen slovenskih likovnih umetnikov. "Na podlagi preverjenih podatkov, zbranih z izdanimi računi, omogočamo vpogled v prodajne cene umetniških del, kar vam omogoča, da umetnine slovenskih umetnikov kupujete in prodajate samozavestno in z zaupanjem v cene na trgu. ARTINDEX bo vzpostavil večjo transparentnost, primerjavo in vpogled nad realnimi preteklimi prodajnimi cenami umetnika, številom prodaj njegovih del in napovedjo gibanja cen. Z uporabo umetne inteligence in neodvisno strokovno komisijo bomo vzpostavili vsakoletno lestvico 100 najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov, kar bo povečalo zaupanje in zanimanje kupcev, zbirateljev, investitorjev in celotnega umetniškega trga ter umetnikom omogočilo boljše pogoje za prodajo likovnih del ter njihov razvoj in kariero," je še ob tem razložil Kosec.

Omogočajo transparenten in objektiven vpogled v več kot 1.500 izvedenih prodaj za več kot 200 slovenskih avtorjev

Osnova storitve ARTINDEX so kakovostni podatki o doseženih prodajnih cenah umetniških del. "Da lahko dobimo vpogled v dogajanje na trgu v preteklosti, potrebujemo račune o preteklih prodajah umetnin. Zato vabimo vse kupce in podjetja, ki so v preteklosti kupili umetniška dela slovenskih avtorjev, umetnike, galeriste in muzeje, da pošljete kopijo izdanega računa in fotografijo ter podatke na racuni@artindex.si. ARTINDEX trenutno omogoča transparenten in objektiven vpogled v več kot 1.500 izvedenih prodaj za več kot 200 slovenskih avtorjev, kar vam omogoča raziskovanje in ocenjevanje slovenskega trga umetnin, odkrivanje in spremljanje umetnikov, sledenje trendom na umetniškem trgu ter prejemanje pomembnih obvestil in poročil. Ne glede na to, ali ocenjujete vrednost svoje zbirke, raziskujete tržno zgodovino umetnika ali ocenjujete vrednost umetniškega dela za prodajo ali nakup, vam bo zbirka podatkov prvi korak v postopku ugotavljanja vrednosti vaših umetnin na podlagi primerljivih podatkov."

Umetnine so ena izmed redkih dolgoročnih naložb, ki imajo uporabno vrednost, in jo lahko imate pri sebi doma ali v pisarni in jo postavite vsem na ogled, poleg tega pa predstavljajo dolgoročno naložbo in dediščino, ki jo lahko zapustite otrokom ali vnukom. Zato bo ureditev likovnega umetniškega trga vplivala na povečano število zbirateljev, umetnikov in galeristov in s tem ohranitev kulturne dediščine in slovenske kulture v prihodnje. "Slovenske kupce vabimo, da si z nakupom umetnine slovenskega umetnika obogatijo svoj dom, v katerem preživimo veliko časa," je zaključil Kosec.