Viljamovka s srebrno medaljo iz Londona. Ste za požirek?

Družina Firbas iz Cenkove pri Cerkvenjaku si je z okusom svoje domače viljamovke že večkrat prislužila zlato priznanje v slovenskem merilu, to poletje pa so osvojili tudi brbončice Londončanov - njihova viljamovka jim je prinesla srebrno medaljo v svetovnem merilu.

Hruške, sorte viljamovke, so tiste iz katerih sin Mitja z ženo Moniko izdeluje domačo viljamovko v naselju Cenkova pri Cerkvenjaku. Za domačo viljamovko iz sadovnjaka družine Firbas, kakor jo uradno imenujejo, so junija letos na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij 2020 prejeli zlato priznanje (že tretje leto zapored).

Zbrali pogum in svoje žganje prijavili na priznano tekmovanje na svetovni ravni

Nato pa so zbrali pogum in svoje žganje prijavili še na priznano tekmovanje na svetovni ravni. »London Spirits Competition je tekmovanje, ki prepoznava in nagrajuje tiste destilate, ki niso ustvarjeni samo za splošno prodajo, ampak so ustvarjeni, da razvajajo vse vrste okusov.« je povedal Mitja Firbas. Sodelujoči morajo za navedeno tekmovanje zagotoviti destilat, ki mora biti v prvi vrsti v skladu z razpisom - izjemne kvalitete, ponuditi mora največ, kar lahko, za primerno ceno in res izstopati.  Domača viljamovka družine Firbas je na tem tekmovanju prejela srebrno medaljo.

»Navdušeni in ponosni smo, da je naša zgodba tako dobro sprejeta.« je ob prejemu medalje iz Londona dodal Firbas, ki mu dela v nasadu nikoli ne zmanjka, sicer z velikim veseljem poprime tudi za svojo trobento, v družbi katere je kot član ansambla Trubadurji razveselil nemalo ljudi.

»Imeli smo stari nasad, leta 2018 pa smo ga še povečali. Tako imamo sedaj 4500 sadik.« A ne le skrb za drevesa, urejanje nasada, obiranje, shranjevanje sadežev, do končnega izdelka - viljamovke - je še dolga pot.

Preprosta destilacija, darovi narave in pozorno varovanje ob kotlu, da se vsebina ne prismodi

»Žganjekuha je eno izmed priljubljenih opravil na področju, ki se že stoletja skorajda ni spremenilo. Nič novih naprav! Preprosta destilacija, darovi narave in pozorno varovanje ob kotlu, da se vsebina ne prismodi. Je pa sedenje ob kotlu in čakanje, da bodo pritekle prve kapljice novega žganja, tudi priložnost za klepet in prijetno druženje.« razloži Mitja, ki mu, ob pomoči družine, nobeno izmed navedenih del ni v breme.

»Našo "vilmo", kakor jo mi ljubkovalno imenujemo lahko poskusite v več gostiščih, restavracijah in kavarnah v Mariboru, na Ptuju, v Lenartu, Trnovski vasi in Cerkvenjaku. Sodelujemo pa tudi na številnih dogodkih povezanih s kulinariko. Vendar previdno! Saj žganje zna dobro plezati, iz želodca v glavo in celo v lase ti zleze.« z nasmehom razloži Mitja in svetuje, da viljamovko uživate hladno, s koščkom hruške.

Foto: arhiv Mitje Firbasa