Ste opazili rdeče puščice v Babjem Ložiču?
Naša ekipa se je sprehodila po tekaško – sprehajalnih gozdnih poteh v Babjem Ložiču.
Gozdno pot v Babjem Ložiču označujejo rdeče puščice
Mnogi poznamo idilično makadamsko pot od Ljutomera do Cvena skozi Babji Ložič, vendar malokdo ve, da Babji Ložič ponuja tudi čudovito gozdno pot. Naša ekipa se je odločila sprehoditi po tej 3 km dolgi poti.
Pot se začne malo po prehodu čez most in je označena z rdečimi puščicami. Puščice nas spremljajo ves čas, dopolnjujejo pa jih tudi označbe že prehojenih kilometrov.
Označena pot po Babjem Ložiču ponuja tako možnost rekreacije kot tudi počitek od stresnega vsakdana. Po njej se lahko sprehodite, tečete ali pa se zapeljete s kolesom. Odpočijete si lahko na bližnjem hlodu in uživate v zvokih narave. Ob tem je seveda treba paziti, da za sabo ne pustite ničesar kar ne sodi v gozd.
Če imate oči na pecljih, lahko srečate mnogo gozdnih živali. Naša ekipa je srečala srne, ki pa so bile prehitre za naš objektiv.
Gozdna pot v Babjem Ložiču je tako kot nalašč za sprehod po napornem dnevu in uživanju v spomladanskem soncu, ki sije skozi krošnje dreves.
Edinstven gozdni rezervat
Gozdni rezervat Babji Ložič, ki obsega površino skoraj 25 ha je sicer najlepši primer naravnih gozdov doba in belega gabra v naši regiji. Da bi se čim bolj ohranil, je bil leta 1978 izvzet iz klasičnega gospodarjenja in predlagan za gozdni rezervat. In redko katero mesto v Evropi se lahko pohvali, da ima v svoji bližini takšno divjino. Občudovanje vzbujajo stoletni hrasti, vtis gozda pa dopolnjujejo stoječi in padli velikani.
Zaradi takšne biocenoze je značilna velika vrstna pestrost tipičnih gozdnih vrst, saj tukaj namreč gnezdi skoraj 50 vrst ptic. Gozdni rezervat z bližnjo okolico in reko Ščavnico, pa je poleg gnezdilcev idealno mesto za različne preletnike in prezimovalce, katerih skupno število dosega približno 100 vrst.
Gozdni rezervati predstavljajo posebno kategorijo gozdov, ki jo imenujemo gozdovi s posebnim namenom, kjer ukrepi niso dovoljeni. To pomeni, da se v teh gozdovih ne izvaja sečnja in ne opravljajo gozdnogojitvena dela. Namen izločitve gozda za gozdni rezervat je v raziskovalni funkciji. S proučevanjem razvojne dinamike gozdnih sestojev, kjer je narava edini regulator, se vsa ta spoznanja in dognanja uporabljajo za načrtovanje ukrepov v gospodarskih gozdovih. Zato je zelo pomembno, da je vpliv človeka v rezervatih neznaten. V gozdnih rezervatih se zaradi opustitve gospodarjenja nahaja veliko suhih dreves, drevesnih vej in ostale mrtve lesne biomase. Zaradi tega je gibanje v rezervatu, predvsem v času ko pihajo vetrovi, zelo nevarno.
