Monografija Vojna bolnišnica Sternthal
Izšla je knjiga - monografija z naslovom Vojna bolnišnica Sternthal / Strnišče pri Ptuju med letoma 1915 in 1918 na fotografijah in razglednicah. Vsebina knjige opisuje dogajanje v zaledju prve svetovne vojne, kjer so avstro-ogrske oblasti leta 1915 ustanovile najprej taborišče za vojne ujetnike, z odprtjem bojišča na soški fronti pa so kompleks barak preuredili v rezervne vojne bolnišnice s sedeži v matičnih državah znotraj a-o monarhije.
Knjiga Sternthal 1915-1918, Vojna bolnišnica na fotografijah in razglednicah, s katero želijo ozavestiti zgodovinski spomin ter opozoriti na nesmisel vojn in na trplenje, ki ga povzročajo, je skupno delo Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in Delavskega prosvetnega društva Svoboda Kidričevo.
Publikacija je nastala v sodelovanju z Občino Kidričevo in LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinancirana iz sredstev EU - EKSRP. Zbrani in predstavljeni posnetki kompleksa Vojne bolnišnice Strnišče, predstavljajo izjemno fotografsko zapuščino obravnanega obdobja. Ne glede na to, kdo je posnetek naredil in za kakšen namen, so ohranjene fotografije postale del nacionalnega spomina in kulturnozgodovinske dediščine.
V večini so foto razglednice v knjigi objavljene prvič. So iz zbirke zasebnega zbiratelja Aleksandra Kumra, ki ga to področje prve svetovne vojne zanima. Prav tako so v knjigi objavljene fotografije rezervne bolnišnice Lukavac, ki jih je leta 1916 posnel fotograf Albin Pogačnik starejši in jih hrani PMPO. Na prvi in zadnji strani sta prikazana tudi dva načrta, situacijski in izvedbeni načrt barakarske Vojne bolnišnice Strnišče. Knjiga obsega 150 strani in vsebina je sestavljena iz 12 poglavij, ki zavzamejo celotno dogajanje in življenje v takratnem velikem kompleksu, ki je bilo v celoti gospodarsko samooskrbno. V 295 barakah je bilo prostora do 14.000 oseb in je v njih prebivalo 13 različnih nacij. Prenekateri je tudi pokopan na vojaškem pokopališču, ki je bilo okrog kapele, posvečene Mariji pomočnici leta 1917.
Naveden sakralni objekt je eden zadnjih ohranjenih pričevalcev v naravi, ki so še ostali. Zato pa imajo zbrane fotografije in razglednice toliko večjo težo, saj so zadnji pričevalci tistega časa na naših tleh, dravsko ptujskega polja.