Knjižnica Ormož
Za najboljšo zeleno knjižnico na svetu (IFLA Green Library Award 2021) je v letošnjem letu, kot edina evropska knjižnica v ožjem izboru, konkurirala tudi ormoška knjižnica. Na Svetovnem knjižničarskem in informacijskem kongresu 2021 sta bili razglašeni zmagovalki: najboljša zelena knjižnica je postala kanadska Splošna knjižnica Edmonton, najboljši zeleni projekt pa izvajala finska Mestna knjižnica Oulu.
Svetovni knjižničarski in informacijski kongres 2021 v organizaciji Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) je letos potekal med 17. in 19. avgustom v virtualni obliki. Med številnimi dogodki kongresa je vredno izpostaviti predvsem razglasitev najboljše nove splošne knjižnice, kjer je nagrado osvojila norveška knjižnica Deichman Bjørvika iz Osla, za slovensko občinstvo je pa bila zagotovo najbolj zanimiva razglasitev najboljše zelene knjižnice na svetu. IFLA namreč vsako leto nagradi knjižnice z energetsko učinkovitimi zgradbami, ki se posvečajo uporabi obnovljivih virov, naravnih materialov ter izvajajo različne zelene oz. trajnostno usmerjene projekte, s čimer skuša ozavestiti družbeno odgovornost knjižnic, spodbuditi prepoznavanje njihove vodilne vloge v okoljskem izobraževanju ter knjižnice opogumiti, da svoje aktivnosti predstavijo mednarodnemu občinstvu.
V letu 2021 je izbor, že šesti po vrsti, potekal nekoliko drugače. Tako je najboljša zelena knjižnica na svetu postala splošna knjižnica v Edmontonu v Kanadi (v ožjem izboru so bile še Knjižnica Ormož, kitajska Knjižnica Pingshan ter Knjižnice Hobsons Bay iz Avstralije), ki je na ocenjevalce naredila vtis z dejstvom, da je v zadnjih 13 letih kar 9 izmed njihovih prenovljenih knjižnic prejelo certifikat LEED, mednarodno priznan način certificiranja za trajnost in kakovost zgradb, predstavili so pa prenovljeno, v letu 2020 ponovno odprto Knjižnico Stanley A. Milner.
Najboljši zeleni projekt je izvedla finska Mestna knjižnica Oulu, v letošnjem letu so pa prvič podelili posebno nagrado za izjemen projekt, ki je bil dosežen z izredno majhnimi finančnimi sredstvi, imel pa velik vpliv na lokalno skupnost in širše, prejela ga je pa kubanska knjižnica. Več o uvrščenih v ožji izbor ter zmagovalcih: https://www.ifla.org/node/93891 in https://www.ifla.org/node/94143 . Drugega, tretjega ali četrtega mesta niso podeljevali, zato knjižnice, ki so se uvrstile med finaliste, ostajajo razvrščene po abecednem vrstnem redu.
"Majhna knjižnica z velikim srcem" je Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož v predstavitvi finalistov na svoji uradni spletni strani označila IFLA. S svojimi kakovostnimi in privlačnimi dogodki ter neformalnimi in vseživljenjskimi izobraževanji z zeleno vsebino, ki koristijo tako uporabnikom kot tudi lokalnemu okolju, je prepričala krovno mednarodno knjižničarsko organizacijo, da kot zelena oz. trajnostna knjižnica spada v sam svetovni vrh. V njem se vidimo tudi v prihodnosti. Že sedaj se na naši zeleni poti veselimo novih partnerstev, doma in v tujini, novih zamisli, novih priložnosti, novih uspehov, predvsem pa, da se bomo iz učencev, ki so nadvse uspešno in hitro usvojili v zadnjih letih pridobljeno znanje, prelevili v učitelje in za zeleno pot navdihovali druge slovenske splošne knjižnice.
Povzetek predstavitve Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Zelena knjižnica združuje lokalno skupnost na poti do trajnostnega razvoja na uradni spletni strani IFLE:
"V majhnem mestu na obrobju Slovenije je v starem gradu bila majhna knjižnica z velikim srcem. Po selitvi v energetsko prenovljene prostore z obsežnimi zelenimi površinami, ki so pripadale stavbi, je knjižnica v Ormožu postala okolju in prebivalstvu prijazna zelena knjižnica. Knjižnica ponuja kakovostne in privlačne dogodke ter neformalno in vseživljenjsko učenje z zeleno vsebino, ki koristi tako uporabnikom kot lokalnemu okolju. Dejavnosti so dostopne vsem obiskovalcem in pomembno vplivajo na dojemanje knjižnice ne le kot kulturne ustanove, ampak tudi kot dejavnik ozaveščanja in pridobivanja novih znanj. Knjižnica s svojimi programi pomembno prispeva k vseživljenjskemu učenju odraslih, dvigu kakovosti življenja, ohranjanju nesnovne kulturne dediščine, izboljšanju ekološke ozaveščenosti, zagotavljanju socialne vključenosti in občutka pripadnosti skupnosti. Povezuje lokalne strokovnjake in uporabnike knjižničnih storitev vseh starosti, ki si delijo veliko različnih znanj, spoznavajo različne vidike zdravega načina življenja ter se seznanijo s pomenom ohranjanja narave in vlogo sodelovanja v lokalni skupnosti, kjer ni zelena le knjižnica; zelenemu gibanju se počasi pridružuje celotna skupnost. Knjižnica s svojimi dejavnostmi in njihovimi učinki posredno prispeva tudi h gospodarskemu razvoju lokalne skupnosti. Knjižnica želi gojiti ljubezen do okolja, branja, vseživljenjskega učenja in seveda ljudi."
Marinka Vnuk
Foto: Knjižnica Ormož