Ulična razstava Vojna za samostojno Slovenijo 1991 - Osamosvojitvena vojna v Pomurju

V pripravah na praznovanje 30. obletnice vojne za Slovenijo 1991 smo vsa štiri Območna združenja veteranov vojne za Slovenijo, Območna združenja slovenskih častnikov v Pomurju in Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje pripravili ulično razstavo VOJNA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO 1991 s podnaslovom OSAMOSVOJITVENA VOJNA V POMURJU.

Avtorji gradiva za razstavo so najvplivnejši udeleženci omenjane vojne, zato so vsi prikazani dogodki resnični, brez olepšav in prikazujejo dejansko stanje, kot se je dogajalo takrat pred več kot tridesetimi leti.

Razstava je namenjena širši javnosti za ohranjanje spomina na tiste težke čase, posebej pa je namenjena mlajšim  generacijam, saj bodo na ta način spoznali, kaj se je dogajalo v osamosvojitvenem procesu Republike Slovenije. Izdelana je tudi kot učni pripomoček učencem osnovnih in dijakom srednjih šol. Vsem pa naj služi kot opomin, da se kaj takega ne bi več nikoli ponovilo.

Razstava prikazuje dogodke pred osamosvojitveno vojno, pomembne dogodke med osamosvojitveno vojno in po njej.

Prvi pomembnejši dogodek sega v leto 1989, ko je vodja tedanje še jugoslovanske Republike Srbije Slobodan Miloševič napovedal miting resnice v centru Ljubljane, pred parlamentom in Cankarjevem domom, na katerega naj bi prišlo milijon ljudi iz cele Jugoslavije, seveda največ iz Srbije. Namen je bil jasen, povzročiti nerede, kar bi bil razlog za posredovanje JLA in bi na ta način zrušila tedanjo politično vodstvo Republike Slovenije. Toda to so preprečili slovenski policisti, takrat še miličniki, ki so rekli odločni ne. Zablokirali so vse pomembnejše cestne in železniške povezave na meji s Hrvaško in zagotovili so, da nobena organizirana skupina iz republik nekdanje Jugoslavije ne bo prišla v Slovenijo. To je bila prva zmaga v procesu osamosvojitve  Slovenije, kar pa je omogočilo prve večstrankarske volitve leta 1990, na katerih je prepričljivo zmagala koalicija DEMOS.

Drugi še pomembnejši prelomni dogodek za Slovence je bil plebiscit 23. 12. 1990, na katerem so se slovenski državljani odločali, ali bodo še naprej živeli v skupni državi Jugoslaviji, ali pa bodo živeli v samostojni Republiki Sloveniji. Udeležba na referendumu je bila rekordna, 93 % volilnih upravičencev se je udeležilo glasovanja in kar 88,5 % se jih je odločilo za samostojno Slovenijo.

V nadaljevanju razstave so prikazani dogodki iz začetka leta 1991, ko je bil izveden poizkus odvzema orožja Teritorialni obrambi s strani JLA, in poizkus  napada na učni center  slovenske vojske v Pekrah.

Končno je sledil 25. junij 1991, ko je bila pred parlamentom v Ljubljani, ob udeležbi več tisočglave množice, razglašena neodvisnost in samostojnost Republike Slovenije. Izobešena je bil slovenska zastava, zaigrana je bila slovenska himna in takrat je takratni predsednik predsedstva Republike Slovenije spregovoril zgodovinske besede: »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.«

In ta dan je prišel že takoj naslednji dan, iz vojašnic so pričele prodirati oklepne enote, ki so rušile in uničevale vse pred sabo, kar je podrobno prikazano na razstavi. Posebej je potrebno poudariti prodiranje oklepnih enot iz vojašnice Varaždin preko Ormoža in Murskega središča, da zajamejo mejna prehoda Gornja Radgona in Dolga vas. Obe enoti nista prebila blokad, zato sta se vrnili na Hrvaško in poizkusili priti na cilj po drugi poti.

Vsepovsod so sovražne enote naletele na močan odpor pripadnikov  teritorialne obrambe in policije, v razstavi so prikazani spopadi od Ormoža, Kačur, Gibine, Razkrižja, Pristave, Presike, Kačur, Veržeja, Stare nove vasi do Gornje Radgone, kjer so potekali najhujši spopadi, v katerih je bilo porušenih precej hiš, uničen je bil tudi zvonik na radgonski cerkvi, padla pa naj bi tudi prva civilna žrtev v osamosvojitveni vojni. Podrobno pa so predstavljeni spopadi na mejnih prehodih in stražnicah v Prekmurju.

V vojni je aktivno sodelovala  civilna zaščita, lokalne skupnosti, zdravstvene ustanove, gospodarska podjetja, vse pa je potekalo v veliki podpori civilnega prebivalstva, ki je aktivno sodelovalo pri postavljanju barikad in zagotovitve nastanitve enotam teritorialne obrambe in policije v svojih domovih.

V tistih težkih časih se je pokazala enotnost in sodelovanje tako političnih strank kot prebivalcev Slovenije, zato smo tudi uspeli premagati četrto najmočnejšo armado v Evropi po enajstih dneh vojne.

Razstava je bila krstno postavljena v Murski Soboti, konec julija smo jo postavili v okviru občinskega praznika Občine Ljutomer na Glavnem trgu v Ljutomeru, nato smo jo postavili v okviru občinskega praznika občine Razkrižje pred kulturnim domom, od tam pa smo jo selili v Banovce v park pred vhodom v Terme Banovci.

Od 2. 9. 2021 je razstava postavljena v okviru občinskega praznika občine Križevci v vaškem jedru ob pločniku nasproti pošte in prepričan sem, da jo je zaradi številnih prireditev v okviru občinskega praznika obiskalo precej obiskovalcev.

Razstava bo postavljena v križevcih vse do 20. 9. 2021, in ker je na sporedu še nekaj prireditev, vas vabimo, da si razstavo ogledate v čim večjem številu.

Ob tej priložnosti se zahvaljujem županji Občine Ljutomer in županom občine Križevci, Razkrižja in Veržeja, da ste nas počastili s svojim obiskom na posameznih otvoritvah, in da ste nam omogočili razstavo v vaših občinah in brezplačen razstavni prostor. Enaka zahvala gre tudi Termam Banovci za brezplačen razstavni prostor v čudovitem okolju.

Na koncu pa še zahvala Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Ljutomer, Policijskemu veteranskemu društvu Sever za Pomurje, članom Območnega združenja slovenskih častnikov Ljutomer in vsem ostalim, ki ste sodelovali pri organizaciji postavitve razstave.

Predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Ljutomer
Jože Roškar
Foto: Arhiv OZSČ Ljutomer