V petek je naše nebo bilo prepredeno z belimi letalskimi sledmi
Nad nami smo lahko opazovali črte, ki jih za seboj puščajo letala, v zraku pa so ostale po več ur in so se raztezale in potovale po nebu ter so bile med seboj prepredene v obliki črk A in X ali mreže.
Sledi letal na nebu
Če ste se v petek, 6. januarja popoldan, ozrli v nebo, ste lahko zagledali "mrežo" belih črt, ki jih za sabo puščajo letala. Ob tem se je tudi kar nekaj bralcev obrnilo na nas, kaj se dogaja nad nami. Običajno pri tem gre za kondenzacijske sledi (Contrail), razne teorije pa ob tem govorijo tudi o kemičnih sledeh (Chemtrail), o čemer smo podrobno pisali že pred leti v članku Strupi z neba?. Še več o teh t.i. Chemtrailih in pojavih pri nas pa si lahko preberete v spodnjih povezanih člankih.
Pri tem je seveda veliko vprašajev, konkretnih odgovorov pa bolj malo, saj je to "zapraševanja neba" še vedno samo teorija, uradnih in trdnih dokazov, da je v tem kaj resnice, zaenkrat še ni, čeprav na internetu lahko najdemo ogromno informacij, ki pa ni nujno, da so vse tudi resnične. Dejstvo pa je, da na našem nebu še nikoli ni bilo toliko sledi letal, kot jih lahko vidimo dandanes. Ali gre to pripisati večjemu letalskemu prometu ali namernemu "zapraševanju" neba, zaenkrat ni možno z gotovostjo trditi. Se pa ob vseh teh informacijah lahko vsaj zamislimo, ali z neba na nas resnično "dežujejo" strupi.
Če se pri tem opremo na konkretna in dokazljiva dejstva o kondenzacijskih sledeh, na videz teh sledi vplivajo predvsem vlažnost, temperatura in veter, ki je v času nastajanja sledi v zraku. Razlike v sledeh pripisujejo vremenskim spremembam in razlikam v mikroklimi na različnih poteh letal.
Na spodnjih fotografijah in v videu lahko vidite te črte, ki so nad Ljutomerom v petek ostale v zraku po več ur in so se raztezale in potovale po nebu ter so bile med seboj prepredene v obliki črk A in X ali mreže, ko se poti letal navidezno križajo.
