Boli me grlo – kaj naj storim?

Pri prehladnih obolenjih obisk zdravnika torej ni potreben, v kolikor so simptomi zgolj suho žrelo, praskanje v grlu, pekoča bolečina v sluznici, bolečina med požiranjem, kašelj in izcedek iz nosu.

V tem primeru namreč obstaja precejšnja verjetnost, da ne gre za povsem običajen prehlad.

Kako se spopasti z bolečino v grlu kot posledico prehladnega obolenja in kdaj vzrok zanjo iskati drugje, vam strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna razkrivamo v članku, posvečenem prav bolečemu grlu.

Boleče grlo in prehlad

Prehladno obolenje, imenovano tudi akutni nahod (nazofaringitis, rhinopharyngitis), velja za najpogostejšo nalezljivo virusno bolezen zgornjih dihal, ki vpliva tako na nos in nosno sluznico kot na žrelo, grlo ter sinuse.

Gre za posledico napada nekaj virusov? Iz nabora več kot 200 virusov ne preseneča, da se odrasel človek z njimi povprečno sreča od dva do petkrat letno, medtem ko so jim otroci (posebej v vrtcu in šoli) izpostavljeni še pogosteje.

Otroci zbolijo med šest in dvanajstkrat letno, pri čemer je stroka dognala, da je bolečina v grlu prisotna pri 40 % obolelih, kašelj ter bolečina v mišicah pa kar pri 50 %.²

Virusne okužbe dihal se sicer najpogosteje pojavljajo v zaprtih prostorih in tam, kjer je koncentracija ljudi večja, medtem ko imunski odgovor na okužbo predstavljajo simptomi, ki, kot marsikdo zmotno meni, niso posledica uničenja tkiva s strani virusa.

Mednje sodijo

• vneto grlo,
• izcedek iz nosu,
• kašelj,
• zamašen nos,
• vročina (od časa do časa),
• redkeje bolečina v mišicah, glavobol in splošna utrujenost.

Kot že omenjeno, zdravimo simptome, ne pa bolezen samo, k širjenju te pa veliko pripomorejo celo vremenske razmere. To med drugim potrjuje znanost, ki je dognala, da se virus pozimi zaščiti s posebnim ovojem. ²

Kot pojasnjuje dr. Joshua Zimmerberg, vodja laboratorija NICHD celične in molekularne biofizike v Washingtonu, se virus »pri nižjih temperaturah obda z zaščitnim zunanjim ovojem, ki se prenaša s človeka na človeka. Ko pride v dihalni trakt, višja temperatura v telesu povzroči, da se obloga spremeni v tekočo obliko, tako da lahko virus okuži celice svojega novega gostitelja« ¹

Na osnovi tega se ponuja zaključek, da so poleti in spomladi temperature previsoke, da bi virus lahko tvoril zaščitni gel, kar je razlog, da se ta izsuši ter oslabi. Po mnenju dr. Zimmerberga je tako za konec sezone gripe in drugih virusnih obolenj ključno prav vreme.

Poleg vremenskih razmer, k obolenju prav tako prispevajo sledeče neprilike: doživljanje stresa, izčrpanost, večji napori in celo daljši poleti z letalom, a bolezen načeloma mine v roku tedna do desetih dni, čeprav lahko kašelj vztraja tudi do treh tednov.

Kašelj - zaščitni mehanizem, ki odstrani nečistoče

V povezavi z zimskimi obolenji se kašelj pojavi v zadnjem stadiju bolezni, vendar to nikakor ne pomeni nujno, da traja le nekaj dni.

Kašelj je namreč eden tistih znakov, ki zaradi razdraženosti vnetih dihalnih poti vztraja tudi po popolni ozdravitvi, saj velja za zaščitni mehanizem telesa, s pomočjo katerega se izločijo nečistoče.

Da bi bil ta proces hitrejši, se v času okrevanja priporoča pitje velikih količin tekočine (najbolje čaja, in sicer minimalno 2 L dnevno), inhaliranje, čiščenje nosne votline s fiziološko raztopino, izogibanje snovem, ki dražijo (kajenje, kava, pravi čaji, alkohol) in počitek, po potrebi uživanje pastil za pomiritev kašlja ter lajšanje bolečine v grlu, kakršne so Septolete.

Poleg naštetega je modro uživati mehko, kašasto, nezačinjeno, nepekočo, niti pretirano mrzlo niti pretirano vročo hrano s poudarkom na zelenjavi in vitaminu C, redno zračiti in vlažiti prostor ter pogosto umivati roke.

V pomoč so lahko še grgranje solne raztopine, uživanje kurkuminih napitkov, ingverja, limon , cimeta in pitje vode, pomešane z jabolčnim kisom.

Z vsem naštetim stanje produktivnega kašlja izboljšamo, kar pomeni, da se pospeši izločanje sluzi. To je izrednega pomena, saj v nasprotnem primeru pregosta sluz zastaja med ciliarnimi migetalkami dihalnih poti, ki vodijo do pljuč in tako zmanjša njihovo delovanje ter poveča tveganje za nastanek dodatnih okužb (ne pozabite: sluz velja za gojišče mikrobov).

Kljub temu kašelj ni vedno posledica prehladnega obolenja. Če se ta pojavlja dlje kakor osem tednov, govorimo o kroničnem kašlju, značilnem za vnetja nosnih in obnosnih votlin, kot so astma, bolezni pljučnega tkiva, dviganje želodčne kisline v požiralnik, rak pljuč, srčno popuščanje. Takrat si je smiselno pomagati z zdravili.

Pomembno je vedeti, da virusne in alergijske bolezni povzročijo svetle, bele izločke, bakterijske pa ponavadi rumeno-zelene ali rjave.

Slednje so pogostejše pri otrocih, zaradi česar se otrokom, če so kašlju pridruženi povišana telesna temperatura, bolečine v trebuhu, bruhanje in povečane bezgavke, priporoča takojšen obisk zdravnika, kajti nezdravljene okužbe hitro povzročijo zaplete, ki lahko poškodujejo celo notranje organe (vnetje ledvic, srednjega ušesa, sinusov, sklepov).

Za razliko od otrok, se odraslim obisk zdravnika priporoča, če:

• bolečina v grlu traja dlje kakor dva tedna,
• se težave pri požiranju ne kažejo kot posledica prehladnega obolenja, temveč prepreke, prisotne v žrelu, in
• se sočasno pojavljajo težave s kožo, povišana telesna temperatura, glavobol, sladkoben zadah, obloge na nebnicah in povečane ter boleče vratne bezgavke.

Ob simptomih, ki ne presegajo običajnega prehladnega obolenja, za najboljši zdravili še vedno veljata počitek in konstantno pitje čaja po požirkih. Seveda pa si je mogoče pomagati tudi drugače. Nekaj možnih načinov zdravljenja podajamo v spodnji tabeli.

V boj z zimskimi obolenji se je sicer najbolje podati s preventivo. Redno gibanje na svežem zraku, zdrava, uravnotežena prehrana in izogibanje stresu na splošno veljajo za najboljši način, kako se izogniti oslabljeni zaščiti sluznice, ter tudi sami bolezni.

In če boleče grlo ni posledica prehladnega obolenja?

Kot že omenjeno, se žrelo najpogosteje vname zaradi virusov ali bakterij, pri čemer so slednjim podvrženi predvsem ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Za kakšno obolenje gre, je brez preiskav oziroma obiska pri osebnem zdravniku težko ugotoviti.

V obeh primerih se virus pritrdi na človeško celico in vanjo izloči genski material ter tako nad njo prevzame nadzor in, ko se virus namesti na celico, ta injicira svoj RNK material, ki nadalje manipulira z dednim materialom celice - ta posledično prične proizvajati nove viruse.

Četudi ta proces poteka vedno enako, ni nujno, da oseba, okužena z virusom, zboli, saj se lahko počuti povsem dobro in virus le širi.

Dr. med., spec. druž. med. Jurica Ferenčina iz Zdravstvenega doma Sevnica navaja, da je boleče grlo lahko posledica »težav z želodčno kislino, zelo pogosto tudi okužbe s streptokoki ali težav z alergijami.« Obenem priznava, da so »težave s požiranjem najpogosteje posledica vnetja. Pri izoliranih motnjah požiranja oziroma pri občutku zastajanja hrane brez pridruženih simptomov (brez kašlja, izcedka iz nosu, povišane telesne temperature) je smiselno pomisliti celo na morebitno možgansko kap, tumor žrela ali požiralnika oziroma okoliških struktur, nevrološke bolezni, tujke, poškodbe ali avtoimunske bolezni.«²

Strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna v nadaljevanju navajamo bolezni, ki jih lahko nakazuje prav boleče grlo.

1. Prehladno obolenje
   Na tem mestu naj ponovimo le, da gre za akutno bolezen, ki izzveni sama po sebi v obdobju enega ali dveh tednov in da jo v kasnejši fazi spremlja sprva suh, nato moker kašelj.

2. Gripa
   Za gripo smo najbolj dovzetni pozno jeseni in pozimi, ko virusi napadejo sluznico ter se v njej razmnožijo, medtem ko imunski sistem nanje odreagira tako, da izdela protitelesa (podoben učinek ima tudi cepljenje proti gripi, ki ga je treba vsako leto obnoviti). Čeprav gre praviloma za virusno obolenje, bolezen povzročajo tudi bakterije (pljučnica), pri čemer za njene prve znake veljajo mrzlica in bolečine v okončinah, zamašen nos, kašelj, glavobol ter povišana telesna temperatura.

3. Koronavirus covid-19
   Covid-19 zdravstveni stroki še vedno predstavlja uganko, vendar so znaki tega znani: boleče grlo, glavobol, utrujenost, bolečina v mišicah in sklepih, kašelj, povišana telesna temperatura, izguba vonja in okusa. Približno 80 % bolnikov okužbo preboli brez večjih težav, 15 % jih ima težji potek, medtem ko jih 5 % potrebuje bolnišnično (intenzivno) nego. Covidu-19 so podvrženi predvsem starejši, okužba pa se potrdi s pomočjo mikrobioloških testiranj.

4. Angina
   Angino najpogosteje povzroča beta hemolitični streptokok (bakterija), zanjo pa je značilno, da že 24 ur po začetku antibiotičnega zdravljenja (najpogosteje penicilin v obliki sirupa ali tablet) bolnik ni več kužen.⁶ Med simptome štejemo povišano telesno temperaturo, mrzlico, bolečino v žrelu, povečane bezgavke in nebnice, prekrite z belimi oblogami. Angina se lahko pozdravi sama, a so pri tem možni resni zapleti, ki pustijo trajne posledice.

5. Laringitis
   Med možne vzroke za boleče grlo sodijo tako obremenitve s prahom in drugimi snovmi, ki dražijo, kot virusna in bakterijska obolenja. Da bi se temu izognili, je iz bližine najbolje odstraniti vse snovi, ki dražijo sluznico (suhi, zakajeni prostori, alergene snovi). Laringitisu, ki ga najavljata kašelj in hripavost, so podvrženi predvsem tisti, ki glas najbolj potrebujejo - predavatelji, pevci.

6. Alergijski rinitis
   Bolezen povzročajo vdihani alergeni (pršice, plesen, živalski alergeni), težava pa je prisotna pri 15 do 30 % populacije. Kaže se v obliki simptomov, kot so kihanje, srbenje grla in nosu ter voden izcedek, a se jim nemalokrat pridružita občutek peska v očeh in srbečica očesnih veznic. Bolniki prav tako poročajo o kašlju in cmoku v grlu, v hujših primerih glavoboli, motnje koncentracije ter utrujenosti (slednji dve sta lahko posledica slabega spanja). Ključen korak v procesu zdravljenja je, kot pri laringitisu, izogibanje alergenu. Poleg tega pomagajo topli obkladki, inhalacije in topli napitki.

7. Želodčna kislina oziroma gastroezofagealni refluks
   Kadar želodčna vsebina zateka v žrelo, se pojavijo kašelj, napadi težkega dihanja (med ležanjem), bolečina za prsnico, grenak, kisel okus v ustih, stiskanje grla, vneto žrelo, hripavost, utrujenost glasu in nezmožnost običajne glasovne obremenitve ter zmanjšan glasovni obseg. Za primerno zdravljenja veljajo ukrepi proti produkciji kisline v želodcu.

8. Tumorji požiralnika
   Bolečina, motnje govora, hripavost, kasneje izguba glasu, oteženo dihanje, težave pri požiranju in drugi znaki so le nekateri od neštetih simptomov, ki kažejo na rak grla, a so prvi običajno povsem enakovredni benignim obolenjem. Tumorjem požiralnika so najbolj izpostavljeni moški med 60 in 70 letom starosti, posebej visoko tveganje pa je pri kadilcih ter ljudeh, ki uživajo žgane alkoholne pijače. Zdrav življenjski slog in popolna odpoved cigaretam ter alkoholu vsekakor veljajo za najboljšo preventivo (in tudi zdravilo).

Boleče grlo in kašelj nista nujno posledica akutne bolezni, saj lahko nakazujeta resna obolenja, kot so tumorji ter različne avtoimunske in nevrološke bolezni, zato je ob dlje trajajočih simptomih (več kakor osem tednov) nujno poiskati medicinsko pomoč.

Zdravnik bo naredil temeljit pregled in pacientu, ki se srečuje s hripavostjo, po potrebi izdal napotnico za specialista ter ga napotil na preiskave, na temelju katerih bo lahko izločil zgoraj naštete bolezni in posledično odredil ustrezno zdravljenje.

Vsebinska zasnova in podajanje dejstev: Tanja Lukanc, mag.farm

1. Moja-lekarna.com - PREHLAD - KAJ JE TO IN KAKO GA SPOZNAMO! (14.1.2023). Dostopno na: https://www.moja-lekarna.com/prehlad-kaj-je-to-in-kako-ga-spoznamo

2. ABCzdravja - Kaj vam (lahko) sporoča boleče grlo? (15.1.2023). Dostopno na: https://www.abczdravja.si/diagnostika/kaj-vam-lahko-sporoca-bolece-grlo/

3. Septolete - Boleče grlo - kaj lahko storimo? (16.1.2023). Dostopno na: https://www.septabene.si/koristni-nasveti/nasveti/bolece-grlo-kaj-lahko-storimo/index.html

4. Mayoclinic.si - Sore throat (16.1.2023). Dostopno na: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/sore-throat/symptoms-causes/syc-20351635

5. Centers for Disease Control and Prevention - Sore Throat (16.1.2023). Dostopno na: https://www.cdc.gov/antibiotic-use/sore-throat.html

6. ABCzdravja - Angina - tonzilitis (18.1.2023). Dostopno na: https://www.abczdravja.si/infekcijske-bolezni-vnetja/angina-tonzilitis/