210 let od rojstva narodnega buditelja dr. Matije Preloga

27. septembra 1813 se je kmečkim staršem v Hrastju v današnji občini Radenci rodil deček Matija Prelog, ki je odrasel v ne le odličnega in cenjenega zdravnika, temveč je trdo in uspešno delal za narodni in kulturni napredek Slovencev na spodnjem Štajerskem.

Po študiju medicine na Dunaju in odprtju lastne ordinacije v tedanji prestolnici se je leta 1842 odločil, da se vrne v domače kraje in odpre prakso v Ljutomeru. Tukaj so bili njegova družba duhovnika, narodna buditelja Davorin Trstenjak in Mihael Jaklin ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik Ivan Gottweiss. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. A mirno podeželsko življenje je usodno prekinil dogodek 28. avgusta 1848, ko so ga dijaki iz Križevcev ob priliki proslavljanja neke »nove maše« s slovensko zastavo obiskali na njegovem domu v Ljutomeru kot svojega narodnega vodjo. To je bil povod za napad naščuvane nemške drhali na dijake in hišo dr. Preloga. Tisto noč je Prelog pobegnil iz Ljutomera v Veržej, da bi si rešil živo glavo in se v Ljutomer nikoli več ni vrnil. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preseli v Maribor.

Znašel se je pred sodiščem zaradi članka, ki je pozival k formiranju »Zedinjene Slovenije«

Vse tja do leta 1860 je o njegovem življenju v mestu malo znanega. Ni naključje, da se ta družbeni mrk prekriva s časom Bachovega absolutizma (1849-1859), ki ga je nasledila ustavna doba s parlamentarizmom, s katerim se nadaljuje politično prebujanje Slovencev in Prelogovo javno udejstvovanje. Temu je sledil silovit razcvet Prelogovega angažmaja za slovenstvo, ki je tudi če ga navedemo telegrafsko dolg in impozanten: bil je med ustanovitelji mariborske narodne čitalnice (1861), leta 1864 je izdal prirejen prevod Hufelandove »Makrobiotike«, ki ga uvršča med pionirje slovenske medicinske publicistike ter bil začetnik slovenskega ljubiteljskega gledališča v mestu kot prevajalec in prirejevalec tujih dramskih besedil, režiser in igralec (1865). 16. januarja 1867 je izdal prvo številko Slovenskega gospodarja, časopisa namenjenega slovenskim bralcem na Štajerskem (to je bil prvi slovenski časopis, ki je redno izhajal v Mariboru) in katerega ustanovitelj, izdajatelj, urednik in novinar je bil ob svojem zdravniškem delu. Že dobro leto po pričetku izdajanja Slovenskega gospodarja se je kot urednik znašel pred sodiščem pod obtožbo »podpihovanja, upora in hujskanja ljudstva«, zaradi članka, ki je pozival k formiranju »Zedinjene Slovenije«. Kot leta 1867 izvoljeni deželni poslanec se je zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika v javni rabi in bil podpisnik poziva (25. junija 1868) za organizacijo prvega narodnega tabora v Ljutomeru (1868), ki je sprožil vseslovensko taborsko gibanje med Slovenci vseh slojev in stanov. Pod njegovim predsedovanjem je čitalnica po smrti škofa Antona Martina Slomška, ki je umrl septembra 1862 pričela tri leta po njegovi smrti zbirati sredstva za postavitev njegovega spomenika. Prelog je bil vse do svoje smrti 27. januarja 1872 glavni blagajnik sklada za Slomškov spomenik.

Pred nekaj leti se je v Mariboru pojavila ideja, da se dr. Prelogu v Mariboru na Trgu generala Maistra med spomenikoma urednikoma Slovenskega naroda Josipu Jurčiču in Antonu Tomšiču zaradi velikih in nespornih zaslug postavi spomenik, saj je živel in umrl v neposredni bližini tega mesta, a je bila ob proračunskih težavah mariborske občine ta ideja odložena na boljše čase. Žal pa je v rojstni občini Radenci spomin na dr. Matijo Preloga popolnoma zbledel in le stežka bi našli celo v jubilejnem letu dogodek ali kakšno drugo gesto s katero se ohranja spomin nanj, kljub temu, da omenjena občina praznuje občinski praznik v spomin na Kapelski (Radenski) narodni tabor, ki mu je 19. junija 1870 predsedoval prav Prelog.