Slobodan Šijan dobil svojo ploščo na prleškem pločniku slavnih
Legendarni režiser, scenarist, pisec in slikar Slobodan Šijan je festival prvič obiskal že leta 2007, letos so se mu poklonili na Prleškem pločniku slavnih.
Slobodan Šijan na prleškem pločniku slavnih
Ob odprtju jubilejnega 20. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina, so v njegovi prisotnosti slavnostno razgrnili tudi ploščo na prleškem pločniku slavnih v čast Slobodanu Šijanu. Programski vodja Grossmannovega festivala Tomaž Horvat je ob tem povedal, da častnega gosta ni treba posebej predstavljati, saj kdor je bil rojen v bivši skupni republiki, pozna njegove filme do obisti. "Postali so del kulturnega izročila in so več kot le filmske umetnine. Postali so del kulturnega DNK-ja vseh nas. Danes se tako poklanjamo človeku, ki je spremenil in obogatil naš filmski svet in nam pokazal, da izvrstni žanrski filmi obstajajo tudi doma," je povedal.
Legendarni režiser, scenarist, pisec in slikar Slobodan Šijan je festival prvič obiskal že leta 2007, ko je prejel nagrado častni hudi maček, od takrat pa je bil gost festivala še nekajkrat, med drugim tudi v vlogi predsednika žirije za najboljši celovečerni film. Letos so se mu tako poklonili na Prleškem pločniku slavnih, kjer je dobil svojo zvezdo, prikazali pa bodo tudi retrospektivo, v kateri bosta na ogled restavrirani različici njegovih nesmrtnih uspešnic Kdo neki tam poje in Davitelj proti davitelju.
Slobodan Šijan je rojen leta 1946. Po diplomi na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu se je med letoma 1965 in 1980 aktivno ukvarjal s slikarstvom, ob tem pa tudi diplomiral iz filmske režije na Fakulteti dramskih umetnosti. V sedemdesetih je režiral vrsto kratkih in dolgometražnih filmov TV filmov.
Vse je spremenil njegov uradni celovečerni prvenec Kdo neki tam poje (1980), ki ga je posnel v sodelovanju z dramatikom Dušanom Kovačevićem. Film je doživel izreden uspeh, ki kar ne usahne in se prenaša iz generacije v generacijo. Sledila je še ena uspešnica v sodelovanju s Kovačevičem, grobarska komedija Maratonci tečejo častni krog (1982). Tretji celovečerec, briljantno satiro Kako so me sistematično uničili idioti (1983), je posnel po romanu in scenariju Mome Dimića. Leta 1984 pa je ustvaril še eno klasično mojstrovino, komedijo Davitej proti davitelju, ki je ena prvih parodij popkulturne obsesije s serijskimi morilci. Leta 1988 je posnel še Skrivnost samostanskega žganja, ki sta mu po petnajstletnem premoru sledila še Ubogi mali hrčki 2010 (2003) in S.O.S. - rešite naše duše (2007). Kmalu pa lahko pričakujemo njegov novi film Naj bo Bog z nami.
