RePannonia festival v Križevcih tudi letos postregel s kvaliteto
Minulo nedeljo se je z nabito polnim Jazz mlinom v Križevcih pri Ljutomeru končala deveta edicija Festivala Repannonia.
RePannonia festival
Vsakič, ko se mesec junij prevesi v mesec julij in ko prvič zadiši po pravem poletju, se v majhni križevski občini pričnejo dogajati velike reči. Tudi letos je bilo tako in tudi letos je na prostrani jasi v križevskem Parku doživetij najprej vrezala domača KUD Muzika, uvodne takte v celovečerec »Orkester«, ki prav tako govori o pihalnem orkestru, pa je dal sam režiser filma in predsednik slovenskega združenja režiserjev Matevž Luzar. Ste vedeli, da je med snemanjem filma, ki je bil kasneje predlagan celo za tujejezičnega oskarja, zaradi odločitve 14. slovenske vlade ostal brez denarja in je stotinja sodelujočih film končala »na zaupanje« oz. brez, da bi bili plačani? Po številnih borbah je Luzarju tudi s pomočjo evropskega parlamenta vendarle uspelo dobiti denar in poplačati ljudi. Javni pogovor z Luzarjem je bil resnično našpičen in oster, prav tako pogovor z novinarjema Majo Hajdinjak z Vestnika in Bojanom Pečkom iz RTV Slovenija, ki sta spregovorila tudi o tem, zakaj družba potrebuje neodvisne, pokončne in bodikaj novinarke in novinarje. O tem, kako ostati bodikaj v teh čudnih časih, pod katerimi se ošibi prenekatera hrbtenica, je na glas razmišljal tudi Andraž Polič, frontmen skupine Hamlet Express.
Biti bodikaj - biti neodvisen, svoboden in malo žleht
Ariadnina nit letošnjega festivala, ki je postavil trdne temelje za okroglo, jubilejno deseto izvedbo prihodnje leto, je bil namreč pojem »bodikaj«, ki so ga v Društvu29a opisali kot biti neulovljiv, nekonvencionalen in neodvisen, biti samosvoj, predrzen in malo žleht.
»Družba kot takšna izgublja oz. se izgubljamo, kar je plod povzdigovanja pridobitniškega egocentrizma, ki v spregi s kapitalom in intelektualnim popreproščenjem briše sledi družbene odgovornosti iz človekove agende. A le združba odgovornih, neboječih se in predrznih posameznikov se lahko postavi po robu tej zmešani kakofoniji politično-gospodarskih elit, ki lažejo o miru in o brezskrbnem življenju. Kje so moralni stebri, kje so organizacije, ki so bile ustanovljene za to, da jamčijo za elementarni red in mir? Obstajajo zgolj na papirju in so v resnici navadni ništrc, te institucije so tukaj zgolj zato, da hranijo same sebe. Ljudje si moramo pomagati sami, ljudje se moramo opolnomočiti sami, če čemo zanamcem zapustiti vsaj še kaj dostojanstva od življenja,« je povedal Dejan Karba iz ekipe Društva29A, katere predsednik Robert Jurak je z letošnjo izvedbo festivala zadovoljen: »Organizirali smo čez dvajset samostojnih dogodkov, ki smo jih na dveh prizoriščih strnili v zelo bogat urnik. Letos smo še izdatneje pristopili k organiziranju dogodkov za naše najmlajše, kar se je izkazalo kot zelo dobrodošlo. Otroci so imeli vsak dan festivala v senci jase v Parku doživetij popoldan zase, uživali so z animatorji in uličnimi gledališčniki, da jih je bilo veselje gledati. Tudi tiste, ki so se mojstrili na naši skate šoli. Pod črto: zadovoljen sem in ponosen, da smo festival izpeljali brez slehernega incidenta ali najmanjše težave. In letos smo bili celo na sekundo točni, kot švicarska ura.«
Izmed glasbenih skupin je poleg unikatne AKA Neomi in bodikaj skupine Hamlet Express na velikem odru v mestnem jedru v oči in ušesa najbolj padla trojica iz krške skupine Kontradikshn, ki zase pravijo, da so slovenski nuclear rock atrekshn. Ko so igrali, ga ni bilo človeka na dogodku, ki bi obsedel, na noge so dvignili vse in naboj, s katerim so napolnili trg ni popustil vse do zadnjega akorda.
Jože Zadravec na »Jazz mlinu« gostil legendarnega Ratka Divjaka
V nedeljo se je festival po že utečeni tradiciji končal z »Jazz mlinom« v idiličnem okolju Stajnkovega mlina v Gajševcih, ki je pred koncertom poskrbelo za dihjemajočo kuliso. Osrednjega gosta nedeljskega jazza, bobnarsko legendo Ratka Divjaka je okolje celo tako zelo fasciniralo, da je pred koncertom obsedel na klopi pred mlinom in razlagal, da ne ve, ali sedi na robu prostranih, neskončnih poljih rojstne Slavonije, ali je pa nemara že v nebesih.
Jože J.Z. Zadravec New trio je po uri branja odlične poezije pošteno zarezal v prijetni večer, in ko se jim je na odru pridružil še Divjak s svojim setom bobnov, je številčna publika skoraj poletela. »Fantastično, fantastično, fantastično,« je po koncertu strnil vtise Jože Zadravec, programski vodja »Jazz mlina«, za katerega si marsikdo, da lahko pride, prestavi celo letni dopust. »Publika je »Jazz mlin« resnično vzela za svojega, počasi bo moral Dušan [Stajnko, lastnik mlina, op.p.] razmišljati o razširitvi atrija,« je v šali navrgel Zadravec in dodal: »Izjemno ponosen sem, da smo letos gostili resnično glasbeno legendo, mojstra Ratka Divjaka, ki je pomembno vplival na mojo glasbeno pot. Gostiti tako izkušenega glasbenika, ki je denimo kar 40 let igral v slovenskem največjem orkestru, v simfoničnem orkestru RTV, je resnično velika čast. Videti ga tako zadovoljnega in navdušenega nad okoljem in tukajšnjimi ljudmi je pa še dodatna pika na i oz. češnja na zelo okusni torti«.
Kot napoveduje Jurak, bo ekipa Društva29a še letos predstavila koncept in program jubilejne desete edicije festivala, ki bo prihodnje leto ob istem času in na istem mestu. »Tradicija je le tradicija,« opozarja Jurak in dodaja: »Iz srca hvala vsem donatorjem in sponzorjem, vsem prostovoljkam in prostovoljcem in niti že več ne tako majhni festivalski ekipi. Hvala gospodu županu Branku Slavincu in naši Občini, hvala prav vsem, ki ste si tudi letos vzeli čas za našo stvar«.
