Po rekonstrukciji proge bodo vlaki skozi naše kraje drveli tudi do 160 km/h
Z obnovo se bodo izboljšale prometne storitve, povečala se bo hitrost vlakov ter zmogljivost proge za prihodnje prometne potrebe V. vseevropskega železniškega koridorja
Rekonstrukcija železniške proge
V okviru projekta rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje proge Pragersko-Hodoš ter modernizacije nivojskih prehodov, na železniški progi skozi Ljutomer v teh poletnih mesecih potekajo intenzivna dela.
Z uresničitvijo tokratnega projekta, ki pomeni nadgradnjo že omenjenih
del v minulih letih, se bodo izboljšale prometne storitve, povečala se
bo hitrost vlakov ter zmogljivost proge za prihodnje prometne potrebe V.
vseevropskega železniškega koridorja.
Vlaki s hitrostjo do 160 km/h
Evropska komisija je v maju Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovala sklep o sofinanciranju prve faze projekta rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš ter za posodobitev, modernizacijo nivojskih prehodov in izvedbo podhodov na železniških postajah. Gre za t. i. veliki projekt, katerega skupna vrednost je ocenjena na 329,8 milijona evrov, od tega bo 166,2 milijona evrov prispeval Kohezijski sklad. Gradbena dela na projektu, ki se bo predvidoma zaključil do konca leta 2015, že potekajo.
V okviru projekta, ki se bo izvajal v dveh fazah, so zajeti rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h ter modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah. V okviru prve faze, ki je predmet tokratnega sklepa o sofinanciranju, je predvidena elektrifikacija, rekonstrukcija in nadgradnja železniške proge, vključno z ukrepi za preprečevanje čezmernih vplivov na okolje.
Projekt je del vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), natančneje železniške osi Lyon–Trst–Divača / Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–meja z Ukrajino, ki je prednostni projekt TEN-T št. 6 in poteka tudi po V. evropskem prometnem koridorju - enem od desetih prednostnih železniških koridorjev med Evropsko unijo in drugimi evropskimi državami.
Odsek železniške proge Pragersko–Hodoš je edini odsek V. evropskega prometnega koridorja, ki še ni elektrificiran. Z razvojem pristanišča Koper kot pomembnega uvozno-izvoznega in tranzitnega pristanišča bo ta proga prevzemala vse večje količine mednarodnega tovora v smeri proti Madžarski, Slovaški, Češki, Poljski, Ukrajini in obratno proti pristanišču Koper ter Italiji.
Tudi v minulih letih se je vlagalo v izgradnjo in posodobitev proge. Tako je bila med Pragerskim in Ormožem s pomočjo evropskih sredstev posodobljena proga ter njene signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave.
V sklopu projekta se izvaja tudi obnova postajališč
V okviru prve faze projekta je predvidena elektrifikacija 109 kilometrov obstoječe železniške proge Pragersko-Hodoš-državna meja, vključno s tiri in izgradnjo voznih vodov, petih novih elektronapajalnih postaj, postavitvijo 13,5 kilometrov protihrupne ograje, izvedbo ukrepov pasivne protihrupne zaščite na 166 stavbah ter rekonstrukcjo 5 postaj in 9 postajališč kot tudi 6 večjih jeklenih mostov (4 bodo obnovljeni, 2 pa bosta zamenjana v celoti).
Z drugo fazo projekta – modernizacijo nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš – bo zgrajenih 19 izvennivojskih križanj, 27 nivojskih prehodov bo zavarovanih z avtomatsko napravo za zavarovanje in z zapornicami, 32 nivojskih prehodov pa bo ukinjenih. Tudi za izvedbo te faze je predvideno sofinanciranje iz evropskih sredstev.
Izvedba nadgradnje železniške proge na odsekih Pragersko-Ptuj in Mekotnjak-Murska Sobota se je pričela izvajati junija 2012 in bo skladno z določili pogodbe zaključena junija 2014. V sklopu projekta se izvaja tudi obnova postajališč Šikole, Strnišče, Hajdina, Ljutomer mesto in Veržej. Vsa dela naj bi bila končana do leta 2015.
Sicer pa v programskem obdobju 2007-2013 Evropska komisija potrjuje le t.i. velike projekte. To so tisti projekti, ki so sofinancirani iz Kohezijskega sklada ali Evropskega sklada za regionalni razvoj ter katerih skupna vrednost presega 50 milijonov evrov. Projekte pod omenjeno vrednostjo potrjujejo države članice.
Sredstva 1,57 milijarde evrov vrednega Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture so prednostno namenjena posodobitvi ali novogradnji infrastrukture s področja okolja in prometa, v manjši meri pa tudi za projekte s področja trajnostne rabe energije.
Spodaj je nekaj fotografij prenove proge na relaciji Ljutomer-Mekotnjak.
Vlaki s hitrostjo do 160 km/h
Evropska komisija je v maju Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovala sklep o sofinanciranju prve faze projekta rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš ter za posodobitev, modernizacijo nivojskih prehodov in izvedbo podhodov na železniških postajah. Gre za t. i. veliki projekt, katerega skupna vrednost je ocenjena na 329,8 milijona evrov, od tega bo 166,2 milijona evrov prispeval Kohezijski sklad. Gradbena dela na projektu, ki se bo predvidoma zaključil do konca leta 2015, že potekajo.
V okviru projekta, ki se bo izvajal v dveh fazah, so zajeti rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h ter modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah. V okviru prve faze, ki je predmet tokratnega sklepa o sofinanciranju, je predvidena elektrifikacija, rekonstrukcija in nadgradnja železniške proge, vključno z ukrepi za preprečevanje čezmernih vplivov na okolje.
Projekt je del vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), natančneje železniške osi Lyon–Trst–Divača / Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–meja z Ukrajino, ki je prednostni projekt TEN-T št. 6 in poteka tudi po V. evropskem prometnem koridorju - enem od desetih prednostnih železniških koridorjev med Evropsko unijo in drugimi evropskimi državami.
Odsek železniške proge Pragersko–Hodoš je edini odsek V. evropskega prometnega koridorja, ki še ni elektrificiran. Z razvojem pristanišča Koper kot pomembnega uvozno-izvoznega in tranzitnega pristanišča bo ta proga prevzemala vse večje količine mednarodnega tovora v smeri proti Madžarski, Slovaški, Češki, Poljski, Ukrajini in obratno proti pristanišču Koper ter Italiji.
Tudi v minulih letih se je vlagalo v izgradnjo in posodobitev proge. Tako je bila med Pragerskim in Ormožem s pomočjo evropskih sredstev posodobljena proga ter njene signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave.
V sklopu projekta se izvaja tudi obnova postajališč
V okviru prve faze projekta je predvidena elektrifikacija 109 kilometrov obstoječe železniške proge Pragersko-Hodoš-državna meja, vključno s tiri in izgradnjo voznih vodov, petih novih elektronapajalnih postaj, postavitvijo 13,5 kilometrov protihrupne ograje, izvedbo ukrepov pasivne protihrupne zaščite na 166 stavbah ter rekonstrukcjo 5 postaj in 9 postajališč kot tudi 6 večjih jeklenih mostov (4 bodo obnovljeni, 2 pa bosta zamenjana v celoti).
Z drugo fazo projekta – modernizacijo nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš – bo zgrajenih 19 izvennivojskih križanj, 27 nivojskih prehodov bo zavarovanih z avtomatsko napravo za zavarovanje in z zapornicami, 32 nivojskih prehodov pa bo ukinjenih. Tudi za izvedbo te faze je predvideno sofinanciranje iz evropskih sredstev.
Izvedba nadgradnje železniške proge na odsekih Pragersko-Ptuj in Mekotnjak-Murska Sobota se je pričela izvajati junija 2012 in bo skladno z določili pogodbe zaključena junija 2014. V sklopu projekta se izvaja tudi obnova postajališč Šikole, Strnišče, Hajdina, Ljutomer mesto in Veržej. Vsa dela naj bi bila končana do leta 2015.
Sicer pa v programskem obdobju 2007-2013 Evropska komisija potrjuje le t.i. velike projekte. To so tisti projekti, ki so sofinancirani iz Kohezijskega sklada ali Evropskega sklada za regionalni razvoj ter katerih skupna vrednost presega 50 milijonov evrov. Projekte pod omenjeno vrednostjo potrjujejo države članice.
Sredstva 1,57 milijarde evrov vrednega Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture so prednostno namenjena posodobitvi ali novogradnji infrastrukture s področja okolja in prometa, v manjši meri pa tudi za projekte s področja trajnostne rabe energije.
Spodaj je nekaj fotografij prenove proge na relaciji Ljutomer-Mekotnjak.
