Ukrepe za preprečevanje poplav je potrebno čim prej izpeljati v praksi
Posvet na temo preventivni in prilagoditveni ukrepi za življenje na območju poplav
Jože Žerdin, četrtek, 4. december 2014 ob 23:22
Uprava za zaščito in reševanje Murska Sobota je v hotelu Diana v Muski Soboti pripravila strokovni posvet, kjer so bile analizirane naloge in dela ter posledice od
letošnjih velikih jesenskih poplav na območju Pomurja. Analizo in kronološke dogodke so predstavniki Uprave za zaščito in reševaje Murska Sobota, njen regijski poveljnik za zaščito in reševanje
Martin Smodiš in poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije
Srečko Šestan, predstavili občinskim regijskim poveljnikom za Civilno zaščito, županom, poveljnikom Gasilskih zvez iz obeh strani reke Mure, strokovnjakom za področje zaščite in reševanja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
V zadnjih poplavah so pri reševanju in odpravljanju posledic sodelovali
gasilci, pripadniki Civilne zaščite, policija in prebivalci sami, pri
čemer je pri reševanju in odpravljanju posledic poplav sodelovalo okrog
8.000 ljudi. Po analizi intervencijskih stroškov ti v pomurski regiji
znašajo več kot 750.000 evrov, pri čemer je škoda nastala na kmetijskih
in gozdnih površinah, stanovanjskih objektih in drugi infrastrukturi.
Kot je bilo slišati na posvetu, so v deželi ob Muri zadnje poplave veliko
škode naredile narasle vode reke Mure in vodotokov Ledava, Krka in
Ščavnica. Na posvetu je bil dokaj kritičen Anton Kustec iz Agencije za
okolje, oddelek Murska Sobota, kajti velika rak rana na tem področju so
neurejeni visokovodni obrambni nasipi, v isti sapi je podčrtal, da
država za vzdrževanje le-teh vsako leto daje vse manj denarja za
vzdrževanje vodotokov. Morda pa bo v prihodnje na tem področju boljše in
bolj varno za ljudi, ki živijo ob vodotokih, Vlada je namreč sprejela
akcijski načrt za ureditev najnujnejših ukrepov na področju poplav, del
tega načrta bo zajel tudi Pomurje.
Vsi so se strinjali, da je na tem
področju narediti več kot je bilo narejenega doslej. Tudi občani sami
bodo morali uvideti in velikokrat tudi sami izvajati samozaščitne
ukrepe. Čim prej se bodo morali izkopati obcestni jarki v naseljih ob
hišah za odtok vode, kajti ti so že vrsto desetletij zamašeni. Nevzdrževani so tudi melioracijski jarki in zadrževalniki vode itd., ponekod pa se še ubadajo z zemeljskimi plazovi. Tudi občine bodo morale
na tem področju odigrati pomembno vlogo, da se slika ob malo večjem
deževju spet ne bo ponovila.
Ob tej priložnosti so si vsi skupaj pri
gasilskem domu v Murski Soboti še na praktičem način ogledali opremo
Civilne zaščite z vodnim parkom, kjer so jim predstavniki Civilne
zaščite predstavili delovanje opreme proti poplavam.