Ukrepe za preprečevanje poplav je potrebno čim prej izpeljati v praksi

Posvet na temo preventivni in prilagoditveni ukrepi za življenje na območju poplav

Jože Žerdin, četrtek, 4. december 2014 ob 23:22
Martin Smodiš

Martin Smodiš

Uprava za zaščito in reševanje Murska Sobota je v hotelu Diana v Muski Soboti pripravila strokovni posvet, kjer so bile analizirane naloge in dela ter posledice od letošnjih velikih jesenskih poplav na območju Pomurja. Analizo in kronološke dogodke so predstavniki Uprave za zaščito in reševaje Murska Sobota, njen regijski poveljnik za zaščito in reševanje Martin Smodiš in poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan, predstavili občinskim regijskim poveljnikom za Civilno zaščito, županom, poveljnikom Gasilskih zvez iz obeh strani reke Mure, strokovnjakom za področje zaščite in reševanja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

V zadnjih poplavah so pri reševanju in odpravljanju posledic sodelovali gasilci, pripadniki Civilne zaščite, policija in prebivalci sami, pri čemer je pri reševanju in odpravljanju posledic poplav sodelovalo okrog 8.000 ljudi. Po analizi intervencijskih stroškov ti v pomurski regiji znašajo več kot 750.000 evrov, pri čemer je škoda nastala na kmetijskih in gozdnih površinah, stanovanjskih objektih in drugi infrastrukturi.

Kot je bilo slišati na posvetu, so v deželi ob Muri zadnje poplave veliko škode naredile narasle vode reke Mure in vodotokov Ledava, Krka in Ščavnica. Na posvetu je bil dokaj kritičen Anton Kustec iz Agencije za okolje, oddelek Murska Sobota, kajti velika rak rana na tem področju so neurejeni visokovodni obrambni nasipi, v isti sapi je podčrtal, da država za vzdrževanje le-teh vsako leto daje vse manj denarja za vzdrževanje vodotokov. Morda pa bo v prihodnje na tem področju boljše in bolj varno za ljudi, ki živijo ob vodotokih, Vlada je namreč sprejela akcijski načrt za ureditev najnujnejših ukrepov na področju poplav, del tega načrta bo zajel tudi Pomurje.

Vsi so se strinjali, da je na tem področju narediti več kot je bilo narejenega doslej. Tudi občani sami bodo morali uvideti in velikokrat tudi sami izvajati samozaščitne ukrepe. Čim prej se bodo morali izkopati obcestni jarki v naseljih ob hišah za odtok vode, kajti ti so že vrsto desetletij zamašeni. Nevzdrževani so tudi melioracijski jarki in zadrževalniki vode itd., ponekod pa se še ubadajo z zemeljskimi plazovi. Tudi občine bodo morale na tem področju odigrati pomembno vlogo, da se slika ob malo večjem deževju spet ne bo ponovila.

Ob tej priložnosti so si vsi skupaj pri gasilskem domu v Murski Soboti še na praktičem način ogledali opremo Civilne zaščite z vodnim parkom, kjer so jim predstavniki Civilne zaščite predstavili delovanje opreme proti poplavam.


Več v Kultura in izobraževanje