Evald Flisar sanj doslej ni barvno označil
Letos 70-letnica najbolj prevajanega slovenskega avtorja
Filip Matko, sobota, 11. april 2015 ob 09:42
Evald Flisar in Franc Kuzmič
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ki jo kot predsednik vodi Ernest Ebenšpanger, je v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti v prostorih tega hrama kulture pripravila tradicionalni Vanekov večer. V okviru tega dogodka je bila 9. aprila zvečer odprta razstava z naslovom »Literarna ustvarjalnost EvaldaFlisarja« (razstava bo na ogled do 30. aprila) ter pogovor z najbolj prevajanim slovenskim avtorjem, 70-letnim Evaldom Flisarjem.
Pokrajinska
in študijska knjižnica v Murski Soboti je v vitrinah razstavila
doslej izdana literarna dela Evalda
Flisarja (ena pesniška zbirka, 21 proznih del, 3 knjige za otroke, 15 del s
področja dramatike ter 17 romanov, od tega trije potopisni)), iz
njegove zasebne zbirke rokopise ter prevode njegovih del (dela
prevedena v 35 svetovnih jezikov), iz NUK-a pa so si izposodili
panoje z razstave, ki je posvečena praznovanju letošnje 70-letnice
Evalda
Flisarja.
Ker je bil 8. aprila Svetovni dan Romov, naj omenimo dvoje njegovih
del s tega področja: drama »Kostanjeva
krona« in
dramatiziran roman »Mrgolenje
prahu«. Razgovor s pesnikom, prevajalcem, pisateljem, dramatikom in urednikom
Evaldom
Flisarjem je
pred številnim občinstvom vodil Franc
Kuzmič,
bibliotekar in muzejski svetovalec iz Pokrajinskega muzeja v Murski
Soboti. Tako je bilo eno zanimivejših vprašanj slednjega gostu, če
sanja v barvah ali črno-belo. Evald
Flisar je
priznal, da o tem doslej sploh ni razmišljal, bo pa temu več
pozornosti posvetil v prihodnje.
Naj
spomnimo, da je Evald
Flisar Prekmurec, kajti bil je rojen 13. februarja 1945 v Gerlincih in je
osnovno šolo obiskoval v Cankovi, kjer mu je ena od učiteljic bila
tudi starejša sestra. Po končani gimnaziji v Murski Soboti (z
odločitvijo za ruščino se je »izognil« profesorju angleščine
Jožetu
Hradilu,
pozneje uredniku Pomurske založbe) je študiral v Ljubljani na
Filozofski fakulteti in se po izdaji prve in edine pesniške zbirke
(»Symphonia
poetica«) leta 1966 odločil za poklic svobodnega umetnika. Nato je v Angliji,
v Londonu, študiral dramaturgijo, tri leta v Avstraliji, v Sydneyju,
pa psihologijo. Stroške študija si je »pokrival« kot vlakovodja
podzemne železnice. Leta 1975 se je ustalil v Londonu, a od leta
1990 živi v Ljubljani. Tam od leta 1998 dalje ureja slovensko
literarno revijo »Sodobnost«.
Ob
razgovoru z avtorjem se je občinstvo lahko spomnilo njegovega leta
1976 v samozaložbi izdanega pamfleta »Kristusov
samomor« ali pa enega najbolj branih slovenskih romanov po drugi svetovni
vojni (izšel pri Pomurski založbi leta 1986) z naslovom »Čarovnikov
vajenec«, ki ga je celo znani slovenski dr. Janez
Rugelj priporočal kot obvezno čtivo svojim zasvojencem - alkoholikom.
Evald Flisar je priznal tudi, da je najtežje pisati za otroke in zatorej tega ne
počne več, čeprav mu je uspelo izdati tri naslove del za otroke:
»Pikpokec
postane svetovniprvak« (2007, »Alica
v nori deželi« (2008) in »Alica
v Poteruniji« (2013).