Evald Flisar sanj doslej ni barvno označil

Letos 70-letnica najbolj prevajanega slovenskega avtorja

Filip Matko, sobota, 11. april 2015 ob 09:42
Evald Flisar in Franc Kuzmič

Evald Flisar in Franc Kuzmič

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ki jo kot predsednik vodi Ernest Ebenšpanger, je v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti v prostorih tega hrama kulture pripravila tradicionalni Vanekov večer. V okviru tega dogodka je bila 9. aprila zvečer odprta razstava z naslovom »Literarna ustvarjalnost EvaldaFlisarja« (razstava bo na ogled do 30. aprila) ter pogovor z najbolj prevajanim slovenskim avtorjem, 70-letnim Evaldom Flisarjem.

Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti je v vitrinah razstavila doslej izdana literarna dela Evalda Flisarja (ena pesniška zbirka, 21 proznih del, 3 knjige za otroke, 15 del s področja dramatike ter 17 romanov, od tega trije potopisni)), iz njegove zasebne zbirke rokopise ter prevode njegovih del (dela prevedena v 35 svetovnih jezikov), iz NUK-a pa so si izposodili panoje z razstave, ki je posvečena praznovanju letošnje 70-letnice Evalda Flisarja. Ker je bil 8. aprila Svetovni dan Romov, naj omenimo dvoje njegovih del s tega področja: drama »Kostanjeva krona« in dramatiziran roman »Mrgolenje prahu«. Razgovor s pesnikom, prevajalcem, pisateljem, dramatikom in urednikom Evaldom Flisarjem je pred številnim občinstvom vodil Franc Kuzmič, bibliotekar in muzejski svetovalec iz Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Tako je bilo eno zanimivejših vprašanj slednjega gostu, če sanja v barvah ali črno-belo. Evald Flisar je priznal, da o tem doslej sploh ni razmišljal, bo pa temu več pozornosti posvetil v prihodnje.

Naj spomnimo, da je Evald Flisar Prekmurec, kajti bil je rojen 13. februarja 1945 v Gerlincih in je osnovno šolo obiskoval v Cankovi, kjer mu je ena od učiteljic bila tudi starejša sestra. Po končani gimnaziji v Murski Soboti (z odločitvijo za ruščino se je »izognil« profesorju angleščine Jožetu Hradilu, pozneje uredniku Pomurske založbe) je študiral v Ljubljani na Filozofski fakulteti in se po izdaji prve in edine pesniške zbirke (»Symphonia poetica«) leta 1966 odločil za poklic svobodnega umetnika. Nato je v Angliji, v Londonu, študiral dramaturgijo, tri leta v Avstraliji, v Sydneyju, pa psihologijo. Stroške študija si je »pokrival« kot vlakovodja podzemne železnice. Leta 1975 se je ustalil v Londonu, a od leta 1990 živi v Ljubljani. Tam od leta 1998 dalje ureja slovensko literarno revijo »Sodobnost«.

Ob razgovoru z avtorjem se je občinstvo lahko spomnilo njegovega leta 1976 v samozaložbi izdanega pamfleta »Kristusov samomor« ali pa enega najbolj branih slovenskih romanov po drugi svetovni vojni (izšel pri Pomurski založbi leta 1986) z naslovom »Čarovnikov vajenec«, ki ga je celo znani slovenski dr. Janez Rugelj priporočal kot obvezno čtivo svojim zasvojencem - alkoholikom. Evald Flisar je priznal tudi, da je najtežje pisati za otroke in zatorej tega ne počne več, čeprav mu je uspelo izdati tri naslove del za otroke: »Pikpokec postane svetovniprvak« (2007, »Alica v nori deželi« (2008) in »Alica v Poteruniji« (2013).


Več v Kultura in izobraževanje