Večina vas meni, da Prlekija spada v Štajersko pokrajino

Poročali smo že, da je po zadnjem osnutku Prlekija razdeljena v Štajersko in Pomursko pokrajino. Prejšnji teden smo vas nato v anketi na naši Facebook strani vprašali, v katero pokrajino po vaše spada Prlekija. V anketi je sodelovalo 1.559 uporabnikov, večino glasov (873, 56%) pa ste oddali za opcijo, da Prlekija spada v Štajersko pokrajino. Za Pomursko vas je glasovalo 686 (44%). Rezultati v teh spletnih anketah so sicer zgolj informativni ter nikakor ne morejo biti interpretirani kot uradni rezultati česarkoli. Na voljo sta bili ti dve opciji, saj se zaenkrat zdi, da je samostojna Prleška pokrajina, kar bi si verjetno večina želela, nerealna.

Preberite tudi:
Vzhodno Štajerska pokrajina bi zajemala (skoraj) celotno Prlekijo
Kje so meje Prlekije?
Predlagano oblikovanje desetih pokrajin, v Pomurski pokrajini tudi (del) Prlekije
Po upoštevani pripombi na pokrajinsko zakonodajo bi Prlekija bila spet »razklana« na pol
Pokrajine: Prlekija, Pomurje, Štajerska ...? Župani in županja odgovarjajo.
Bi ob uvedbi pokrajin, prišlo do sprememb tudi pri registracijskih oznakah na vozilih?
Po zadnjem osnutku Prlekija razdeljena v Štajersko in Pomursko pokrajino

Prlekija je zgodovinsko del Štajerske

Prlekija je sicer geografsko težko določljiva in se ne ujema z območjem prleškega narečja niti z mejami Upravnih enot niti z mejami današnjih občin, zato jo je zgolj z naštevanjem občin, katere bi naj spadale v Prlekijo, težko omejiti. Zato jo je tudi težko kot celoto umestimi v eno pokrajino. Dejstvo pa je, da je Prlekija del zgodovinske pokrajine (dežele) Štajerske, razen Razkrižja, ki ga danes prav tako prištevamo k Prlekiji, a je v zgodovini pripadalo Medžimurju.

Radgonski konec v Štajersko, ljutomerski v Pomurje?

Z zadnjim osnutkom so se meje sicer uskladile s Pomursko statistično regijo in na območje, na katerega so tukajšnji prebivalci navajeni v zadnjih desetletjih in bi verjetno administrativno bil najbolj primeren. A so to še vedno samo osnutki, tako da je pričakovati, da bo pri tem še kar nekaj sprememb. Župan Občine Razkrižje, Stanko Ivanušič, ki kot član predsedstva v Združenju občin Slovenije zastopa vse pomurske občine, se je ta teden udeležil 7. redne seje predsedstva Združenja. Osrednja točka dnevnega reda je bila Razprava in sprejem stališč do dopolnjenih osnutkov Zakona o ustanovitvi pokrajin in Zakon o pokrajinah. Kot je zapisal na svojem Facebook profilu, je stališče predsedstva Združenja občin, da so za Slovenijo pokrajine nujne, predvsem iz razloga decentralizacije države in da se del pristojnosti in sredstev iz države prenese na pokrajine ter da je zadnji osnutek z desetimi pokrajinami ter posebnima dvema, Ljubljano in Mariborom, s statusom pokrajine, primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem, da je poudarjeno, da se bodo robne občine imele možnost odločati same v sestavi katere pokrajine bi želele biti, vsaka pokrajina pa bi morala imeti najmanj 100.000 prebivalcev.

Ivanušič je na predsedstvu predstavil situacijo v Pomurju, ki je kot statistična regija do sedaj bila sestavljena iz Prekmurja kot celote in dela Prlekije. "V Prekmurju je situacija jasna, ker bo vseh 19 občin zagotovo spadalo k Pomurju ali kakor koli se bo pokrajina že imenovala, morda Prlekija in Prekmurje. Na prleški strani pa se mnenja o tem, kam bi katere občine bile priključene, delijo. Posebej je opazna razlika med občinami, ki delujejo na območju Upravnih enot Gornja Radgona in Ljutomer. Po dosedanjih stališčih županov občin radgonskega območja, se te nagibajo k Pokrajini Štajerska. S tem, ko se na območju občin UE Ljutomer kot realnost, bolj vidijo v Pomurski ali Prleško Prekmurski pokrajini, čeprav bi podprli tudi Pokrajino Prlekija, težava je samo v tem, ker je zaenkrat krog občin, ki bi se zavzemale za pokrajino Prlekija premajhen, saj bi ta morala biti ustanovljena na območju, ki bi štelo najmanj 100.000 prebivalcev. Sedaj sledi razprava na Državnem svetu in za tem se bo uradno začela razprava po občinah, tako v občinskih svetih in kot se bodo občine same odločile. 4. novembra 2019 pa bo prva širša razprava stroke in politike pri predsedniku RS, da se ugotovi dejanska možnost uvedbe pokrajin v Sloveniji," je ob tem zapisal.

Združevanju posameznih območij v večje pokrajine se ne bomo mogli izogniti

Od objave osnutkov sicer na našem območju še zdaleč nismo edini, ki nismo enotni glede tega, kaj naj zavzema posamezna pokrajina, kje naj bodo meje... Z osnutkom se ne strinjajo recimo na Koroškem, kjer so jih združili v Koroško-šaleško pokrajino, sami pa odločno zagovarjajo samostojno Koroško pokrajino. Dejstvo pa je, da bo potrebno združevanje posameznih manjših območij v večje pokrajine, saj bi v nasprotnem primeru lahko pristali pri 20 ali več pokrajinah, kar pa bi bil nesmisel in podobno nadaljnjo drobljenje kot smo to dosegli že na ravni občin. Po mnenju mnogih poznavalcev je že sedaj s predlogom deset do dvanajst pokrajin le-teh preveč, optimalno za velikost Slovenije, bi bilo pet do šest ali celo samo tri pokrajine. Sosednja Avstrija, po kateri se večina rada zgleduje, je recimo sestavljena iz devetih zveznih dežel (pokrajin), a je država štirikrat večja od Slovenije, še veliko večja Nemčija pa ima šestnajst dežel.