Ministrstvo v Ljutomeru organiziralo dogodek o evropski kohezijski politiki v Sloveniji
Dogodka o evropski kohezijski politiki v Ljutomeru, sta se udeležila tudi ministra mag. Stanko Stepišnik in Samo Omerzel
Prlekija-on.net, torek, 17. september 2013 ob 08:47
V ponedeljek, 16. septembra, sta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v Ljutomeru organizirala dogodek o evropski kohezijski politiki v Sloveniji.
S prireditvijo, ki sta se jo udeležila tudi ministra
mag. Stanko Stepišnik in
Samo Omerzel,
sta želeli ministrstvi seznaniti javnost o projektih, sofinanciranih z
evropskimi sredstvi in opozoriti na pozitivne učinke, ki jih za
Slovenijo prinaša evropska kohezijska politika. Predstavljeni so bili
projekti v okviru 1,6 milijarde evrov vrednega Operativnega programa
okoljske in prometne infrastrukture za programsko obdobje 2007 – 2013
(OP ROPI), predvsem s področja železniške infrastrukture.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
mag. Stanko Stepišnik je
ob tem povedal, da v Sloveniji velikokrat slišimo, da se na področju
črpanja evropskih sredstev dogaja premalo. »
Namen tega srečanja je tudi
ta, da dokažemo, da to enostavno ne drži. Drži, da je vsak projekt lahko
izpeljan bolje, a svoje povedo tudi številke. S pomočjo evropskih
sredstev v Sloveniji doslej sofinanciranih več kot 5000 projektov,« je
poudaril mag. Stepišnik. Povedal je, da so bile na področju OP ROPI od
njegove potrditve leta 2007 do danes izdane odločbe o dodelitvi sredstev
za 88 projektov, in sicer za 50 projektov s področja okolja in 38
projektov s področja prometa, katerih skupna vrednost znaša dobrih 2,99
milijarde evrov. »
Omenjeni projekti bodo sofinancirani iz Kohezijskega
sklada oz. Evropskega sklada za regionalni razvoj, s pomočjo katerih
gradimo tudi centre za ravnanje z odpadki, vodovodna in kanalizacijska
omrežja, čistilne naprave, podpiramo projekte s področja trajnostne rabe
energije, na prometnem področju pa poleg železniške infrastrukture tudi
avtoceste, obvoznice in regionalne ceste, kolesarske steze,« še
poudarja gospodarski minister. Vsi ti podatki po njegovem mnenju
dokazujejo, da je obseg aktivnosti na področju črpanja v Sloveniji
velik. »
Res je, da nas prav na področju operativnega programa razvoja
okoljske in prometne infrastrukture do leta 2015, ko je zadnji rok za
črpanje sredstev, čaka še veliko izzivov. Na nekatere razloge nismo
mogli vplivati, bomo pa naredili vse, kar je v naši moči, da bomo
počrpali vsa sredstva, ki so na voljo,« je povedal.
Vrednost projekta 465,5 milijona evrovMinistrstvi sta v
Ljutomeru, Ivanjkovcih in Ormožu predstavili nekatere projekte
železniške infrastrukture v Sloveniji, predvsem projekt rekonstrukcije,
elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko–Hodoš ter
posodobitve nivojskih prehodov in izvedbe podhodov na železniških
postajah. Kot je poudaril minister mag. Stanko Stepišnik, je
elektrifikacija odseka železniške proge Pragersko–Hodoš, edinega odseka
petega evropskega prometnega koridorja, ki še ni elektrificiran,
največji projekt, ki se trenutno v Sloveniji sofinancira z evropskimi
sredstvi. Njegova skupna vrednost je ocenjena na 465,5 milijona evrov,
od tega bo 231,1 milijona evrov prispeval Kohezijski sklad.
Proga bo nudila možnost hitrega prevoza,
zmanjšale se bodo emisije hrupa ter izboljšala cestna prečkanja progeŽelezniška
proga Pragersko – Ormož – Hodoš – državna meja z Madžarsko veliko časa
ni bila deležna večjih posodobitev. Na odseku Puconci – Hodoš je bila v
sedemdesetih letih prejšnjega stoletja celo ukinjena in odstranjena.
Leta 2001 pa je bila zaradi potreb vzpostavljena nova železniška
povezava na odseku Puconci – Hodoš, ki je danes sestavni del železniške
osi Lyon - Trst – Divača / Koper - Divača - Ljubljana - Budimpešta –
ukrajinska meja. Po besedah ministra za infrastrukturo in prostor
Sama
Omerzela je proga zaradi svoje pomembnosti opredeljena tudi v Smernicah
Evropske skupnosti za razvoj čez-evropskega prometnega omrežja ter med
trideset prednostnih evropskih projektov. »
S ciljem izboljšanja
kapacitet, povečanja varnosti, zmanjšanja negativnih vplivov prometa na
okolje in posledično preusmeritve prometa s preobremenjenega cestnega
omrežja na železniško, bomo tudi v novi finančni perspektivi 2014-2020
nadaljevali investicijski cikel na tem koridorju,« je povedal Samo
Omerzel. Dejal je, da se danes na tej progi gradbena dela izvajajo
pospešeno. »
Intenzivnost teh del bomo letošnjo jesen še povečali in jih
zaključili predvidoma do konca leta 2015, ko bodo zaključena dela na
vseh 109 km proge. Gre za zelo velik projekt, za katerega smo pridobili
tudi evropska finančna sredstva, s katerimi bo projekt mogoče bistveno
hitreje zaključiti, kot bi ga sicer,« je še povedal. Po njegovih
navedbah bo po zaključku projekta, ki bo nekaj časa sicer res povzročal
dodatne motnje v okolici, moderna proga nudila možnost hitrega prevoza,
zmanjšale se bodo emisije hrupa ter izboljšala cestna prečkanja proge.
»
Posodobljena železniška proga bo po letu 2015 eden od najmodernejših in
najvarnejših odsekov železniške proge v Sloveniji, ki bo krajem ob
železnici dala nov zagon in razvojni potencial. Prepričan sem, da bodo
ta potencial znala izkoristiti tudi podjetja v tej regiji,« je še dejal
minister Samo Omerzel.
Županja Občine Ljutomer,
mag. Olga Karba, je ob tem povedala, da je to za občino zelo velika pridobitev in ker je Ljutomer velikokrat v prometnem krču, zato se predvideva izgradnja nadvoza in podvoza, poskrbljeno pa bo tudi za protihrupno ograjo. »
Ob večjih prometnih konicah se promet zamaši in morajo avtomobili stati v koloni tudi dvajset minut in več, kar pomeni tudi večjo onesnaženost, predvsem pa je pomembna varnost udeležencev v cestnem prometu, za katero bo s to izgradnjo poskrbljeno,« je še med drugim povedala županja.
Več o projektu elektrifikacije odseka železniške proge Pragersko–HodošProjekt Rekonstrukcija,
elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za
hitrosti do 160 km/h, modernizacija nivojskih prehodov in izgradnja
podhodov na železniških postajah obsega: elektrifikacijo 109 km
obstoječe železniške proge Pragersko–Hodoš-državna meja, vključno s tiri
in izgradnjo voznih vodov ter izgradnjo petih novih elektronapajalnih
postaj; povečanje hitrosti in zmogljivosti proge; zagotovitev osne
obremenitve na kategorijo D4, kar bo doseženo z: nadgradnjo proge
Pragersko – Murska Sobota – 1. etapa, ki zajema nadgradnjo železniške
proge v dolžini 23,693 km in obnovo postajališč Zamušani, Osluševci,
Velika Nedelja in Mekotnjak, v okviru projekta pa bo ukinjenih sedem
nivojskih prehodov; nadgradnjo proge Pragersko – Murska Sobota – 2.
etapa: ki zajema nadgradnjo železniške proge v dolžini 34,945 km in
obnovo postajališč Šikole, Strnišče, Hajdina, Ljutomer mesto in Veržej;
rekonstrukcijo proge pred Ormožem (približno 3 km), v Pavlovcih
(približno 2 km) in v Ivanjkovcih (približno 1 km) ter rekonstrukcijo
postaj Ptuj, Ivanjkovci, Ljutomer, Murska Sobota in Hodoš;
rekonstrukcijo 6 večjih jeklenih mostov, od katerih bodo 4 obnovljeni, 2
pa zamenjana z novima objektoma ter postavitev protihrupnih ograj v
dolžini 13,522 m in izvedbo pasivne protihrupne zaščite na 166 stavbah. V
sklopu projekta modernizacija nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš bo
zgrajenih 19 izvennivojskih križanj, 27 nivojskih prehodov bo
zavarovanih z avtomatsko napravo za zavarovanje in zapornicami ter 32
nivojskih prehodov ukinjenih. Vsa dela bodo predvidoma zaključena do
konec leta 2015.
V okviru projekta je že zaključena nadgradnja proge
Pragersko-Murska Sobota – 1. etapa in nadgradnja postaje Hodoš, v
zaključni fazi pa je izvedba pasivnih protihrupnih zaščit. Trenutno se v
okviru omenjenega ciklusa izvaja večje število projektov, in sicer:
nadgradnja proge Pragersko-Murska Sobota – 2. etapa, gradnja temeljev in
drogov vozne mreže ter postavitev protihrupnih ograj, rekonstrukcija
postaj Ptuj, Ivanjkovci, Ljutomer, Murska Sobota ter rekonstrukcija
proge pred Ormožem, v Pavlovcih in v Ivanjkovcih, gradnja petih
elektronapajalnih postaj. V drugi polovici leta 2013 so bile sklenjene
tudi pogodbe za izvedbo del pri modernizaciji nivojskih prehodov na
odseku Pragersko-Hodoš, začetek gradbenih del pri modernizaciji
nivojskih prehodov je bil avgusta 2013.
V okviru projekta prav tako
že potekajo tudi javna naročila, in sicer za rekonstrukcijo šestih
večjih jeklenih mostov, za izvedbo elektrifikacije celotne proge od
Pragerskega do Hodoša ter za modernizacijo nivojskih prehodov na območju
sklopa C, ki zajema gradnjo podvoza in ukinitev NPr Pušenci ter gradnjo
povezovalnih cest na predmetnem območju.
Za investicije v okviru
projekta Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnjo železniške proge
Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h in modernizacija nivojskih
prehodov in izgradnja podhodov na železniških postajah bo predvidoma
prispevek iz Kohezijskega sklada v višini 231,1 mio EUR.
V spodnjem videu si lahko ogledate povzetek dogodka.