V začetku leta smo le dočakali sneg tudi pri nas, v četrtek pa je tudi sonce spet pokukalo na plano ter obsijalo zasneženo pokrajino, kar je vse skupaj naredilo še lepše.
V soboto v popoldanskih urah, smo tudi pri nas pričakali prve snežinke to zimo. Po rekordno suhem decembru, je v začetku leta, vso Slovenijo zajelo rahlo sneženje, ki se je čez dan in do večera postopoma okrepilo.
Slovenijo je v soboto zajelo rahlo sneženje, ki se je postopoma v popoldanskih urah okrepilo. Do nedelje dopoldne bo v južni Sloveniji zapadlo okoli 15, v osrednji okoli 10 in v severni Sloveniji do 5 centimetrov suhega snega, nekaj snega pa je zapadlo tudi v naših krajih.
Letošnji božič je po 38 letih spet prinesel še nekoliko drugačno darilo. Če že ni bilo snega, smo pa lahko gledali polno Luno, kar se je nazadnje zgodilo leta 1977, naslednja pa bo leta 2034.
Z 22. decembrom se začenja koledarska zima, dnevi bodo s tem postopoma daljši, noči pa krajše. Po napovedih vremenoslovcev si še nekaj časa ne moremo obetati omembe vredne vremenske spremembe, temperature bodo še vedno previsoke za ta letni čas, po nižinah pa bo precej megle.
Na spletnih straneh »Prlekije« smo pred nedavnim pohvalili ureditev prehoda čez železniške tire pri avtobusni postaji v Radencih. Tokrat pa je, žal, treba izreči grajo: samo petdeset korakov vstran od omenjenega prehoda so nekaj dni pozneje odstranili veliko drevo v bližini Dijaškega doma Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci. Tako si dodatno sami »žagamo vejo« v tem svetu, ker uničujemo zelena pljuča narave.
V nedeljo, 1. novembra, ob 8.51 so se v Sloveniji stresla tla, epicenter potresa z magnitudo 4,2 je bil 7 km jugozahodno od Brežic, čutili pa smo ga lahko tudi v naših krajih. Okoli 8.53 sta se v Ljutomeru začutila dva sunka, ki sta trajala vsak okoli 3-4 sekunde.
Jesen je letni čas, ki je marsikomu najlepši zaradi barv, ki jih takrat ponuja narava. Trenutno še sicer narava ni obarvana v vseh svojih živih jesenskih barvah, a se je vseeno lepo sprehoditi po svežem zraku in občudovati naravo. Opazite lahko marsikaj.
Zaradi močnega dežja, ki je državo zajelo že v začetku tedna, v nekaterih delih reke in potoki poplavljalo, sprožajo pa se tudi zemeljski plazovi. Na ravninskih predelih Pomurja in Podravja voda predvsem zastaja zaradi kombinacije visoke podzemne vode in povečane vodnatosti manjših vodotokov.
Nedavno smo na enem izmed vrtov v Prlekiji naleteli na zanimivo in predvsem veliko ter barvito gosenico, ki je pri nas ne vidimo vsak dan. Dolga je bila okrog 12 cm, ko se je na rastlinju raztegnila pa je bila še veliko daljša. Po brskanju po internetu smo ugotovili, da gre za gosenico, ki se pozneje razvije v nočnega metulja, pri nas znanem pod imenom smrtoglavec.Smrtoglavec (Acherontia atropos) je velik nočni metulj (vešča), ki čez krila meri od 9 do 13 cm. Poznan je po tem, da na hrbtni ...