Kako smo ustanovili društvo in kaj pomeni beseda »sraka« v ruščini?
Nekje sem prebrala, da človek živi samo v mislih in njemu je edino pomembno, da zadovoljuje svoje potrebe. Po hierarhiji potreb po Maslowu moramo na začetku zadovoljiti svoje fiziološke potrebe (potrebe po hrani, vodi, kisiku, počitku, spolnosti, gibanju), šele potem sledijo potrebe po varnosti, po pripadanju in ljubezni, po ugledu, spoštovanju in po uresničitvi potencialov. Skozi tako imenovani facebook ljudje dejansko uresničujejo nekatere od svojih potreb: na ta način izražajo naklonjenost ...
Nevarna razposajenost!
V mirni noči, Šalinci kot običajno zaviti v trdno, nevarno in skrivnostno temo, okoli druge ure zjutraj pa močni poki! Mladi menda proslavljajo v edinem prostoru, ki je še primeren za tako druženje. Očitno pa je bilo na zabavi le premalo zanimivo, zato je postala tarča nočnega sprehoda cestna signalizacija. Morda nič posebnega, a prometni znaki ob nerazsvetljeni cesti proti Veržeju, ki so že tako na nekaterih mestih pomanjkljivi, so bili tarča neodgovornih posegov. Tako smo zjutraj ...
Tudi Prleki v Ljubljano, da »rešijo Slovenijo«
V četrtek, malo pred dvanajsto, 10.10. je iz avtobusne postaje Ljutomer, krenil proti Ljubljani avtobus s prvimi domoljubnimi Prleki, da se udeleži prireditve na Prešernovem trgu z naslovom: »REŠIMO SLOVENIJO«. Prleki so vstopili še v Ormožu, na Ptuju pa sta poleg udeležencev v avtobus vstopila še novinarka in snemalec A kanala za prispevek za njihovo osrednjo informacijsko oddajo »Svet ob 18.00«.Novinarko Mojco Hanžič poznamo že iz soočenja ob volitvah za župana ...
Nisem popolna mama in sem zadnja oseba, ki bi delila nasvete o vzgoji otrok…
Nekateri mislijo, da živim kot ptička na veji. Popolnoma brez stresa...Služba učiteljice v šoli, tedensko pisanje kolumn, trenerstvo ekipe 1.lige, udejstvovanje v politiki kot svetnica krajevne skupnosti plus taksist mlajšim od petih šoloobveznih otrok, ki jih vsaki dan treba voziti na različne dejavnosti, zahteva določeno mero logistike in vsakodnevnega stresa. Dejansko gre za preživetje iz dneva v dan...Ta teden se začenja Teden otroka in v šoli se bodo učitelji še posebej potrudili ...
Odbojka je moja ljubezen, odbojka je moja strast (slovenska odbojkarska pravljica se nadaljuje…)
Vsi imamo radi pravljice. Dišijo nam po toplem mleku, srečnem otroštvu, spominjajo nas na mamo in nam dajejo upanje, da se bo vse srečno končalo. Pred nami je slovenska pravljica v odbojki, ki so jo napisali naši fantje...Hočem - nočem - je odbojka na vsaki način zaznamovala moje življenje....Te obsedenosti se nikakor ne morem rešiti. Igrala sem odbojko do svojega šestintridesetega leta, čeprav sem pri sedemnajstih gledala na soigralke, ki so bile okrog tridesetih, kot na dinozavre ...
Bilo je nekoč v …Sloveniji (ali Hollywoodu…kakorkoli že)
Pred kratkim sem prebrala knjigo Carlosa Ruiza Zafona »Ujetnik nebes«. Poistovetila sem se z mislijo pisatelja, v kateri on nazorno pove, zakaj in za koga piše. Nasploh. »Pišem predvsem za ljudi, ki se radi potopijo v dobro zgodbo. Ne pišem zase, ampak za druge ljudi. Resnične ljudi. Mislim, da je Umberto Eco nekoč rekel, da so pisci, ki po lastnih besedah pišejo samo zase in jim je vseeno za občinstvo, navadni nakladači, saj je edina stvar, ki jo človek napiše samo zase ...
Sorodniki in opotekajoča sreča
Ugotovila sem, da v Slovenij živim že četrt stoletja...Na koncu avgusta 1994. leta sem prvič prišla v Ljutomer na pijačo, pa sem ostala tukaj že 25 let.Pred kratkim sem imela rojstni dan, večino katerega sem preživela na urgenci. Že zgodaj zjutraj me je zbudila sestra, ampak ne zaradi tega, da bi mi voščila, marveč zato, da je nekaj bilo narobe. Z njenim možem. Ravno tisti dan so se nameravali odpeljati na morje, v Mali Lošinj... Namesto morja sem ga peljala na urgenco, v Ljutomer ...
Ščemenje v trebuhu, evforija in nostalgija…za prvi september
O tem, da je lažna skromnost grda čednost je Zala Djurić, hčerka od Branka Djurića in kolumnistka »Oneplus« napisala sledeče: »Hvala aloe veri, Ivoni in Aristotelu, za brce, ki dvigujejo mojo frekvenco.«Dobivam različne kritike, čeprav jih je več pozitivnih...vsaj jaz tako mislim...Mogoče zaradi tega, da sem že po naravi pozitivna in vedno najdem nekaj dobrega tudi v negativnih stvareh. Dobro je že to, da me ljudje kritizirajo (se pravi - berejo) in pri tem branju ...
Moj tretji polet z balonom
Že zjutraj, ko sem se peljala proti letališču v Rakičanu, sem vedela, da bo čudovito jutro. Pri tleh se je zadrževala rahla meglica, proti nebu pa je bilo jasno.Na pisti smo se skupaj z balonarskim klubom Lindi Team zbrali ob 5.30 uri in začeli s pripravo balona na polet. Polet z balonom ni samo polet. Dolžnost je, da pomagaš pri pripravi in tudi pospravljanju balona. Sama priprava je potekala približno pol ure in že smo bili pripravljeni na polet.
Popolna in nepopolna telesa…V kopalkah in zgoraj brez…
V nobenem letnem času ne vidimo na kupu toliko čvrstih in ni preveč čvrstih teles v kopalkah, kot sedaj. Nekateri razkazujejo mišice, drugi svoje neskončne tatuje, nekateri se sončijo zgoraj brez, čeprav bi bilo lepše, če bi ta del svojega telesa prikrili s kopalkami, ker modrček vsekakor da prsim lepšo obliko. In moškim pusti več domišljije.Nekaterim je čisto vseeno, kako izgledajo in se sploh ne potrudijo, nekateri se potrudijo preveč in so vsi depilirani, imajo popoln make - ...