Županja predlagala Prleško-prekmursko oz. Prekmursko-prleško pokrajino

V začetku tedna je predsednik RS Borut Pahor gostil poslance, župane, strokovnjake in druge na posvetu, kjer so preverjali, ali obstoja dovolj politične volje, da bi bil po desetih letih premora tokratni predlog ustanavljanja pokrajin v Sloveniji lahko uspešen ter ali je obstoječi strokovni predlog teritorialne členitve Slovenije v osnovi dobra in primerna podlaga za nadaljevanje projekta ustanovitve pokrajin ali je v osnovi slaba in ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

Po zadnjem osnutku zakona o ustanovitvi pokrajin bi v Sloveniji imeli deset pokrajin: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino. Ljubljana in Maribor bi imela poseben status in bi tam pristojnosti ter naloge pokrajinskega sveta izvrševal mestni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan. Strokovna skupina predlaga postopni prenos pristojnosti in nalog ter sistema financiranja z zagotovitvijo avtonomnih finančnih virov. Pokrajine bi tako lahko pričele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030.

Na posvetu so se strinjali, da je politična volja za ustanovitev pokrajin velika in da bo strokovna skupina nadaljevala z delom v tej smeri.

Naslednji korak je seznanitev občinskih svetov s predlogom in podaja njihovih stališč

Po posvetu smo za komentar zaprosili tudi županjo Občine Ljutomer, mag. Olgo Karba, ki nam je ob tem povedala: "Potrebno se je pogovarjati ne samo o teritoriju, ampak tudi o pristojnostih, funkcijah in tudi o finančnih posledicah. Potrebna je jasna razmejitev pristojnosti med občinami, državo in pokrajinami, da se bo zasledovala stroškovna učinkovitost in, da ne bo še več birokracije, saj državljani pričakujejo prijazen in učinkovit servis.

Upoštevajoč cilje, ki se zasledujejo z ustanovitvijo pokrajin, to sta zlasti skladen regionalni razvoj in razvojni preboj, sem na srečanju pri predsedniku RS Borutu Pahorju poudarila, da je nujno ponuditi državljanom, da bodo za predsednika pokrajine in za člane v pokrajinske svete volili ljudi z imenom in priimkom, torej zaupanja vredne, odgovorne in uspešne državljane, še posebej uspešne gospodarstvenike, ki se, verjamem, da imajo tehtne razloge za to, ne bodo nikoli odločili kandidirati preko političnih strank.

Prevelika drobljenost po moji oceni ne bi uspela uresničiti zastavljenih ciljev zato sem, v kolikor bi predlog z umestitvijo Prlekije v Pomursko pokrajino bil sprejet v Državnem zboru, predlagala naj se predlagana Pomurska pokrajina imenuje Prleško-Prekmurska oziroma Prekmursko-Prleška pokrajina za kar mi je na srečanju pri predsedniku RS izkazal podporo tudi dr. Plut, ključen član strokovne komisije. Veseli me tudi, da je strokovna komisija upoštevala predlog, da je za sedež Pokrajinskega sveta predlagan Ljutomer. Naslednji korak je seznanitev občinskih svetov s predlogom in podaja stališč občinskih svetov."

O tem, zakaj Pomurska (če že ne Prlekija) in ne Prekmursko-prleška oz. Prleško-prekmurska pokrajina, smo pred kratkim pisali tudi mi, tak predlog imena pa je sicer pred leti že obstajal, saj smo leta 2008 na posvetovalnem referendumu odločali o imenih, kako se naša pokrajina naj imenuje. Se pa po dosedanjih stališčih županov občin radgonskega območja te nagibajo bolj k Štajerski pokrajini, župani na območju občin UE Ljutomer pa bolj k Pomurski pokrajini.

Preberite tudi:
Vzhodno Štajerska pokrajina bi zajemala (skoraj) celotno Prlekijo
Kje so meje Prlekije?
Predlagano oblikovanje desetih pokrajin, v Pomurski pokrajini tudi (del) Prlekije
Po upoštevani pripombi na pokrajinsko zakonodajo bi Prlekija bila spet »razklana« na pol
Pokrajine: Prlekija, Pomurje, Štajerska ...? Župani in županja odgovarjajo.
Bi ob uvedbi pokrajin, prišlo do sprememb tudi pri registracijskih oznakah na vozilih?
Po zadnjem osnutku Prlekija razdeljena v Štajersko in Pomursko pokrajino
Večina vas meni, da Prlekija spada v Štajersko pokrajino