Ko sem napisala prvo knjigo, so me mnogi vpraševali, ali ji bo sledila druga. Takrat na to nisem niti pomislila. Ampak ni minilo leto dni – in je nastala moja druga knjiga. Želela sem samo pisati…Všeč mi je bil ta občutek. Začela sem pisati izmišljeno zgodbo in ko sem že imela 5 000 besed, sem dala v branje prijateljici. »Ne tega…Piši o tem, kar najbolje veš« mi je rekla.Nadaljevala sem knjigo o svojem življenju. V glavi sem imela naslov knjige Leva Nikolajeviča Tolstoja Vojna ...
Prebrala sem knjigo Gretin greh od Urške Klakočar Zupančič. Zanimalo me je, kako piše ženska, bivša sodnica, sedaj pa predsednica Državnega zbora. Ugotovila sem , da je knjigo izdala ista založba Primus, ki je izdala tudi mojo knjigo, imamo celo isto odgovorno urednico.Gretin greh je izjemna pripoved, ki odseva duh časa in prikaže položaj žensk v 17.stoletju. Osrednja nit knjige je čudovita in strastna ljubezen med baronom in kmetico. Na začetku jo baron prepriča, da je najlepš ...
Odkar je prišla k meni moja sestra iz Ukrajine, so pri meni začele rasti hišne rastline, ki so po navadi hirale od pomanjkanja ljubezni in zalivanja. Na vrtu mi je prvič po petnajstih letih začela rasti paprika, ki je navadno zrasla samo v velikosti treh centimetrov. Saj vem, da papriko je treba zalivati. In rože tudi. Ampak tega nisem utegnila oziroma sem se jim premalo posvečala. Nekako niso bili na moji prioritetni listi.Petindvajset pet let sem poskušala igrati vlogo pridne gospodinje ...
Zdaj sem si malo odpočila. Humanitarni koncert »Za Ukrajino – z ljubeznijo«je mimo. Dva meseca priprav in načrtovanja…In potem res trdega dela. Skoraj nikoli ne pišem komentarjev na facebooku in na njih ne odgovarjam. Peljala sem se z vlakom iz našega dvodnevnega izleta na morje z Ukrajinci in sem bila jezna. Jezna na cel svet. Ker se je en moški z električnim skirojem zaletel vame, me je podrl in pobegnil s kraja nesreče…Ker sem bila cela v podplutbah in praskah…Ker me je vse bolelo ...
Na Kreti je mojemu možu prodajalec sadja rekel, da je hero, ker je bil vsak dan z drugim otrokom in na vprašanje: kolilo jih ima – je odgovoril, da pet. Kateri moški pri zdravi pameti bi želel imeti toliko otrok? Edino, če je junak...Da bi šli v Grčijo sem ga komaj spregovorila. Za tvojega Abrahama smo šli na Tenerif, nočem iti letos na Hrvaško. Pozneje sem se seveda ugriznila v jezik – čakalo me je presenečenje – potovanje v Ameriko, ampak sem zaželela vrabca v roki – in sedaj ...
Imela sem blokado. Dva tedna nisem napisala nič. Enostavno nisem čutila potrebe po tem. Ko si bolan, nimaš apetita. Nisem bila bolna, ampak se nisem mogla spraviti k računalniku, klikniti na Word in začeti pisati… Nekateri pravijo: saj blog lahko piše vsak. Seveda, poskusite: vsak teden nekaj napišite, da bo smiselno in bo kazalo odziv vaših misli ali dejanj in potem to zavijte v celofan, ampak ne premočno – seveda pišem sedaj v prenesenem pomenu, če me razumete. Vsega kaj mislite ...
Po izdaji svoje prve knjige lani v avgustu so me mnogi spraševali, ali bom začela pisati svojo drugo knjigo in moj prvi odgovor je bil - seveda ne. Po nekaj mesecih sem začela razmišljati o tem, razmišljala sem mesec, mogoče dva, dokler nisem začela pisati … Nekako sem želela napisati hudomušno in lahkotno knjigo o vsem, kar se mi je zgodilo v življenju, pri opravljanju svojega poklica … In v takšnem duhu sem tudi začela svojo zgodbo. Potem je prišlo obdobje korone, ki kar ni nehalo ...
Ko me je zbil električni skiro, sem najprej pomislila, da se - hvala bogu – to ni zgodilo otroku … V delčku sekunde sem preverila svoje stanje, ugotovila sem, da so vse okončine cele in da lahko hodim in sem prisebna. Se pravi, nimam pretresa možganov. Po vsem telesu sem imela odtrgnine in praske, izgledalo je zelo neprivlačno, ampak po takem padcu je to bila dejansko sreča. Rešil me je moj veliki nahrbtnik, ki je ublažil moč udarca, ko se je moški na električnem skiroju zaletel in ...
Včeraj na velikem evrovizijskem spektaklu je slavila Ukrajina s skladbo Stefania v izvedbi Kaluš Orkestra. Pevec je posvetil pesem vsem mamam, ki pošiljajo svoje otroke v vojno. Na koncu svojega nastopa so rekli Slava Ukrajini! V finalnem nastopu so nagovorili občinstvo, da naj pomaga Mariupolu in tovarni Azovstal, kje se še nahajajo ukrajinski vojaki in mogoče celo civilisti, in katerim preprečujejo izhod okupatorji iz Rusije. A veste, da je tovarna Azovstal dolga kar dvanajst kilometrov ...
Nikoli nisem bila tolikokrat v cerkvi kot letos. V Evangeličanski cerkvi nisem bila do zdaj niti enkrat. V tem času so ravno predstavniki te cerkve že tretjič povabili Ukrajince na druženje na materinsko nedeljo. V cerkvi vlada zelo sproščeno vzdušje, maša poteka hitro, ljudje lahko ploskajo in na splošno so bolj živahni in veseli.Danes po deveti uri smo se odpravili z avtobusne postaje Ljutomer proti Murski Soboti. Pri Evangeličanski cerkvi se nam je pridružilo še nekaj Ukrajink z ...