Prleška beseda | Slovenska beseda | Raba besede v stavkih (prleško/slovensko) |
---|---|---|
HABORITI SE | se delati junaka | Kej se keteko haboriš? |
häjzl, hejzl | stranišče (zunanje na štrbunk) | Dedeki se je strla blaja na häjzli in so skoro v jamo opali. Dedeku se je zlomila deska na stranišču in so skoraj padli v jamo. |
haksl | roka | |
HAMER | kladivo | Gda je zabija cveke s hamron se je mimogrede vdara po prsti. Ko je zabijal žeblje s kladivom se mimogrede udaril po prstu. |
HAMLOČ | grabežljivec | Toti še je te le hamloč. |
HAPITI SE | spraviti se zraven | Fsi divji smo se hapili dela. |
hasek | korist | Ot bratove smrti je meja hasek. Hasnova je novi verštat, no afto. Z bratovo smrtjo si je opomogel. Podedoval je novo delavnico in avto. |
HASTUR | vhodna vrata | Idi zakleni hastur, ka nede što vnoči notri priša. Pojdi in zakleni vhodna vrata, da ne bo ponoči kdo prišel v hišo. |
HAŠEK | slabič, reva, strahopetec | Ne bodi takši hašek! Vujdri ga po nosi! Ne bodi taka reva! Udari ga po nosu! |
HAUFN | kup | Veki haufn trove. Velik kup trave. |
HEDINA | ajda | Posejali smo dve postati hedine. |
HEJLIGA | presta, slano pecivo | Na žegnaji so mi mamika gejligo küpili. |
HEJZL | stranišče | Na hejzli je nejbojše cejtinge šteti. |
HEPAN, HEMPEŠ | bedak, norec | Prokleti hepan je že po pijan. |
HERBIJA | dediščina, dota, zapuščina | Micika je za herbijo dobila nejlepšo telico is štale. Micika je za doto dobila teličko iz hleva. |
HICA | vročina | Nastopila je veka hica. |
HIN BITI | biti mrtev (za živali) | Mesor je prase tak dregna, ka blo v momenti hin. |
HLADETINA | aspik, žolca | Deca smo meli hladetino nezarensko radi. Otroci smo imeli aspik (žolco) zelo radi. |
HLAPARITI | prepih delati | Nenok zaperi dveri, pa ne hlapari. |
hlopec | leseno stojalo za slamo pri vezanju trte | Micika je šla v gorice s slamoj na hlopci. Marija je šla v vinograd s slamo na stojalu. |
HMAJÜH | lenuh | Hmajühi se nikan ne midi. |
hobod | obad, brencelj | Nekda smo lovili kujske hobode. Fsaki si je ftrga vednoko dugo no debelo trovo, ki smo jo zapičili hobodon v rit, te pa jih spüstili. Gvina je tisti, keremu je hobod najdale letja. Njega dni smo lovili konjske obade. Vsak je utrgal enako dolgo in debelo travo, ki smo jih zapičili v zadek obada. Zmagal je tisti, katerega obad je najdalje letel. |
HODI | pridi | Hodi, grema! |
HOHŠTAPLER | nastopač | Si vida kak jih je ovi hohštapler snočkej zdigna na veselici? Si videl kako jih je tisti postopač sinoči dobil po grbi? |
HOKEL | kavelj | Mesor je obesa hamico na hokel. |
HOLCHÜTA | drvarnica | Holchüta je puna drf za zimo. |
HOMOT | komat | Krave so bile fprežene v jarem, kuji pa f homote. Krave so bile vprežene v jarem, konji pa v komate. |
HONDLAR, HUNDLAR | prekupčevalec | Po kravo je priša en stori hondlar. Po kravo je prišel star prekupčevalec. |
honga | glej ga | |
horati | odstranjevati dlake | |
HORBETI | skrbi | S totimi kajeri so ali same horbeti. |
hrakel | pljunek | Takši hrakel je špukna, ka se mu je najen pospelalo. Tako je pljunil, da mu je na pljunku spodrsnilo. |
HRGAJA | glava | Či neš ftihna, bon te to formo tresna po keblači, ka de se ti Marija f civili prikozala. |
hrgaja | gobec | |
HRMESLAVEC | hrustanec | Keri je hrmeslavec v kloboso semleja? |
Hrost | Hrast | Ponavodi smo tan pot hroston nabirali želot. Ponavadi smo tam pod hrastom nabirali želod. |
HRPTOVINA | hrbtišče, vretenčne kosti | Nejbojša je žüpa is friške hrptovine. |
HRTOLEC | smrček | Kakši kosmoti hrtolec ma tota svija. |
HÜ | ukaz pri vodenju konjev – levo | Hü perga! |
HUBERTUS | površnik | Stori lidje so nosili hubertuse. Stari ljudje so nosili površnike. |
HÜGL | grbina, majhen breg | Tü prek hügla pa jas f šolo hodin. Tu preko brega pa jaz v šolo hodim. |
HUJKA | bor | S tote hujke pa do prišli lepi fosli. |
HUMI | stopi vstran (ukaz živini) | Humi šeka, ka bon lehko zmetova. |
HUŠKATI | vriskati | Na preši smo fsi veselo huškali. |
HÜTA | uta, drvarnica | Idi v hüto po koso. |