zafršmaga, zafršmagalo

zameril, zamerilo/uprlo

Raba besede v stavkih:
prleško: S svojin gučon se mi je do konca zafršmaga.
Pojela sen teko kropcov ka so se mi zafršmagali za vse cejte.
slovensko: S svojim govorom se mi je zameril
Pojedla sem toliko krapcev da so se mi uprli za vse čase.

Vse A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž

Več besed na črko Z

Prleška beseda	Slovenska beseda	Raba besede v stavkih (prleško/slovensko)
ZABADAVA	zastonj, brez pomena	Fčistar zadadava mi to razlogaš, da si itaki nič ne zapunin. Popolnoma zastonj mi to razlagaš, ker si tako ali tako ničesar ne zapomnim.
ZABODJOK	nož – raven za koga zabosti	Mesor je stopa z zabodjokon v hlef.
ZABREJITI SE	oploditi se	Krava se neče več zabrejiti.
zacapariti	zavleči se, pognati se v...	Ka ga ne bi nabobikali, se je zacaparja f šumo. Da ga ne bi natepli, se je zavlekel v gozd.
ZADELATI	zapolniti	Zadelej lükjo v dverah!
ZAGIJENI	zaostal v rasti	Sosid nan je oda nejbole zagijeno prase iz gnezda. Sosed nam je prodal v rasti najbolj zaostalega prašička iz gnezda.
ZAGUTITI	zadaviti	Nejpret ga je samo malo gutja, te pa ga je na smrt zagutja. Najprej ga je samo malo davil, potem pa ga je zadavil do smrti.
ZAJEBOVATI	zafrkavati	Toti našmali čeh pa še vedno nede heja zajebovati lucke dece!!!
ZAREZATI SE	napiti se	Dere pride vikend, se ga sigdor zarežemo. Ko pride vikend, se ga vedno napijemo.
ZARON	dopoldne	Celo dopodne je hoda krmežlaf po dvori. Celo dopoldne je hodil zaspan (zdelan, brez energije...) po dvorišču.
ZAŠKRNOTI	zategniti - priviti	Toti šrejf pa sen RESEN ANŠTENDIK zaškrna.
zavek	mladič zajca, tudi ljubkovalno zajec
ZAVEZALO	pokrov za zapiranje peči	Mamika so prislonli zavezalo k peči.
ZAVOLO	zaradi	Zavolo tebe smo bili biti.
zavreti, zavrt	zaustavljen, zaustavljen z zavoro	Klopotec smo mogli zavreti zavolo vetra. Oči pa ve voz vüjša v jorek, da je ne bija zavrt. Klopotec smo morali zaustaviti zaradi vetra. Očetu pa je voz pobegnl v jarek ker ni bil zavret.
zbincati, zbincaj se	podivjati, podvizaj se	Krave so se zbincale. Zbincaj se, so že f sosidovi detelci. Krave so podivjale, podvizaj se, so že v sosedovem deteljišču.
ZDOČEN	izdaten	Toti falat meso pa je joko zdočen. Z jega bomo narezali celi küp šniclof. Tale kos mesa je pa zelo izdaten. Iz njega bomo narezali cel kup zrezkov.
ZELHANO	prekajeno	Zelhano meso se nigdor ne pokvari.
ZELHENCA	prostor za dimljeneje mesa	Idi ali po faloček meso v zelhenco.
ZGUČATI	dogovoriti se	Fse smo si lepo zgučali.
zic blaja	deska-sedež na lojtrskem vozu
ZIHER	sigurno	Ziher je to tak. Sigurno je to tako.
zjedi	ostanek hrane	Totih zjedi nen ja! Teh ostankov ne bom jedel
ZLÜFTATI	zgrešiti	Opet je zlüfta jelena.
ZMONTRANI, ZMANTRONI	utrujen	Gnes pa mi dejte mir,ka sen zmontrani!
znavi, znavič	zopet, ponovno
ZNÜBER	odprtina v krušni peči – glavna	Mati so se nagnoli skoz znüber, ka bi leži peč zmeli.
ZNÜCEK	ostanek, obrabljen predmet,	S totun znückon pa ti resen ne namenin več zmetati po dvori. S to obrabljeno metlo res ne mislim več pometati po dvorišču.
ZOBAČE	grablje	Idi na škeden po zobače, te pa grema v ograd listja zobačkat. Pojdi na skedenj po grablje, potem pa greva v sadovnjak listja grabljat.
ZOBL	zaseka	Tak sen se zobla nažrja!
ZOGLOZDA	zagozda (tudi debelo vrezan kos kruha)	Pri kolaji štora nücamo dobre zoglozde. Oča so mi vrezali provo zoglozdo krüha. Pri cepljenju štora rabimo dobre zagozde. Oče so mi vrezali pravo zagozdo kruha.
ZOKL	nogavica	Gnes man dvo različna zokla oblečena.
ZOLITI	tuliti, dreti se	Dere je Gustek priša pijan dumu, se je baba tak zolila nad jega, ka je cela ves čüla. Ko je Gusti prišel vinjen domov, se je žena tako drla na njega, da je slišala cela vas.
zomečka	zrnata mleta živalska hrana
zometka	zatep, podmet
zonegati	okrog prinesti, prevarati, zaobiti	Tak, ga je zonega, ka je na kunci ne zna kak se piše. Tako ga je obdeloval, da na koncu še lastnega imena ni vedel.
ZOTIP	zatep	Nazodjo še denemo notri malo zatipa.
ZOVEC	zajec	Zofci skočejo po detelci.
ZRUŽITI	zaropotati	Na nohiži je nekaj zružilo pa je bilo stroh fačoke.
ZÜTI SE	sezuti se	Tote bataše pa bi si resen lehko doj züja.
ZÜTRA	jutri	Zütra je novi den.
zvečeiti	dati v paco, bakterijsko vretje	Slive sen zavečja za žgajaro. Slive sem dal v paco za žganjekuho.
ZVORA	mleko	Krava se guni pa nima nič zvore gnes. Krava se goni in nima nič mleka danes.
zvora	kuhano ali surovo mleko od linije Križevci-veržej do sredine Slov. Goric
ZVUN	zvon	Zvun so potegnoli v türen.